Predsednik uprave Mercatorja naj bi v sredo ponudil svoj odstop, vroče je tudi pri Agrokorjevih dobaviteljih

Na sredini seji nadzornikov Mercatorja v Zagrebu naj bi bili možni trije scenariji - Toni Balažič, predsednik uprave, bi lahko odstopil sam, lahko bi ga k temu pozval nadzorni svet, ali pa bo ostal na tem položaju.

Po poročanju spletnega portala Finance bo seja sicer povezana z dogajanjem okoli likvidnostnih težav Agrokorja in pogajanja z upniki, sklic pa naj bi zahteval prav Balažič, ki se mu mandat na vrhu Mercatorja izteče septembra 2019. A to ne bo edina točka dnevnega reda - Balažič bo menda nadzornikom ponudil svoj odstop, in sicer iz osebnih razlogov. 

Kaj je vzrok za njegov odstop, ni znano, bi bila pa lahko Balažičeva poteza taktične narave, saj se zaradi poslovnih težav lastnika Mercatorja, Agrokorja, menja vodstvo in lastništvo hrvaškega koncerna, je še poročala TV Slovenija. Med možnostmi navajajo tudi morebitna nesoglasja med Balažičem in lastnikom.

Septembra se bo iztekel triletni rok veljavnosti nekaterih zavez, ki jih je dal Agrokor ob nakupu Mercatorja. Med njimi sta najpomembnejši spoštovanje obstoječih kolektivnih pogodb in položaja slovenskih dobaviteljev na Mercatorjevih policah. Oteževalna okoliščina za slovenske dobavitelje je, da so Mercatorjeve police eden od žetonov, ki jih lahko v pogajanjih z večjimi hrvaškimi dobavitelji izkoristi Agrokor, navaja portal.

Čeprav banke trdijo, da so denarni tok Mercatorja zaščitile pred izčrpavanjem, pa najboljšega soseda niso zaščitile tudi s poslovnega vidika. Agrokor ima proste roke, da lahko iz Mercatorja črpa denar z investicijami, marketingom ali drugimi sredstvi, še dodajajo.

Iz virov blizu bank upnic je Siol.net izvedel, da naj bi v Agrokorju razloge za svoj težak finančni položaj iskali tudi v domnevno preslabem poslovanju Mercatorja. A Mercator ob nedavni ofenzivi dobaviteljev na družbe iz skupine Agrokor, ki so jim z vlaganjem izvršb "sedli" na račune, teh ni imel blokiranih.

Že od začetka lanskega leta imajo sicer ključne funkcije v Mercatorju ljudje, ki jih je tja postavil Agrokor. Član uprave za prodajo na drobno je Igor Mamuza, ki je na položaj prišel iz Zagreba. Področje marketinga in razvoja vodi Viktorija Radojević. Za integracijo hrvaškega Mercatorja v Agrokor je bil zadolžen Tomislav Čizmić.

Agrokor po podatkih portala v celoti obvladuje tudi nabavo Mercatorjevega svežega programa, najbolj izrazito pri mesu, sadju in zelenjavi. V tem času je centraliziral številne funkcije, tudi pri blagovnih znamkah, in v popolnosti prevzel tudi področje informacijske tehnologije. Zagreb obvladuje približno tri četrtine ključnih funkcij v Mercatorju, so še zapisali.

Po informacijah iz virov blizu bank, tako portal, bo Mercator zelo verjetno med prvimi, če ne celo prva naložba, ki jo bo Agrokor prodal, če bo to potrebno. Sanacijska ekipa je sicer danes najavila, da bo poskušala ohraniti Agrokor kot celoto.

V neuradnih krogih blizu politike je mogoče slišati, da se preigrava več scenarijev. Eden od teh je možnost, da bi slovenska država podprla koga od tujih finančnih vlagateljev oziroma skladov, ki bi ga zanimal nakup Mercatorja. Pri tem bi lahko pomagal kdo od domačih pokojninskih skladov.

Po drugem scenariju bi se Mercator in Tuš, ki ga prodajajo banke upnice, na trgu ponudila v enem paketu. Obe družbi bi skupaj ustvarili okrog 160 milijonov evrov letnega denarnega toka iz poslovanja, od tega četrtino v Srbiji.

Glavna - in najbrž ne edina - ovira za ta načrt je varuh konkurence, saj imata Mercator in Tuš v Sloveniji skupaj približno 43-odstotni delež. To vprašanje bi se lahko, pravijo viri, rešilo z odprodajo trgovin na lokacijah, ki si jih Mercator in Tuš delita, so še zapisali na Siol.net.

Agrokorjevi dobavitelji niso zadovoljni nad strategijo reševanja

Saga o reševanju hrvaškega giganta Agrokorja, pod katerega okrilje spada tudi Mercator, medtem sicer dobiva nova in nova poglavja. Hrvaški mediji so se danes razpisali o sestanku Agrokorjevih dobaviteljev in predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića.

Na sestanku se je predvsem izkazalo, da dobavitelji niso navdušeni nad strategijo reševanja. Potem ko je bankam upnicam in upravi uspelo doseči dogovor o mirovanju dolga in prestrukturiranju podjetja, ki med drugim vključuje tudi umik družine Todorić, namreč dobavitelji ugotavljajo, da jih ta scenarij ne ščiti najbolje.

Čeprav na predlagani način reševanja načeloma pristajajo, po pisanju hrvaških medijev želijo, da se najprej izpolni njihovih devet zahtev. V petnajstih dneh naj bi po njihovih zahtevah Agrokor plačal 25 odstotkov obveznosti, da bi se zagotovila likvidnost, preostali dolg pa bi plačeval po 10 odstotkov mesečno oziroma 15 odstotkov v primeru nekaterih proizvajalcev. Od bank zahtevajo jamstvo, da bodo vse obveznosti Agrokorja poplačane.

Zahtevajo tudi, da v času trajanja dogovora Agrokor vse dobavljene artikle plačuje znotraj dogovorjenih plačilnih rokov. Želijo tudi, da v času trajanja dogovora vlada zamrzne svoje terjatve, ključni dobavitelji pa naj bi imeli možnost, da izberejo nadzornika, ki bo nadziral izpolnjevanje obljub dobaviteljev.

Medtem ko so se dobavitelji, ki imajo seveda različne interese, na koncu le nekako poenotili, da pristanejo na načrt bank, je dolgo kazalo, da bi mnogi raje šli pod okrilje zdaj že zloglasnega zakona, imenovanega tudi "lex Agrokor".

Čeprav politika vztraja drugače, ga mnogi imenujejo tudi kar zakon za reševanje Ivice Todorića. Vlada sicer vztraja, da gre za zakon, ki bi zavaroval stabilnost hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, uporabili pa ga ne bi le v primeru Agrokorja, ampak potencialno v vseh primerih podjetij, ki imajo najmanj 5.000 delovnih mest in približno milijardo evrov obveznosti, za katere nič ne kaže, da bi jih lahko izpolnila.

Poudarjajo tudi, da ne gre za nacionalizacijo ali državni intervencionizem, uporabili bi ga na željo podjetja, strokovnjaki pa bi se nato lotili prestrukturiranja na način, da bi to koristilo domačemu gospodarstvu in ohranjanju delovnih mest.

Do trenutnega stanja v Agrokorju je bil precej kritičen generalni direktor Dukata Alen Fontana, ki je novinarjem po sestanku dejal, da se dobavitelji niso uspeli poenotiti glede deblokade računov Agrokorja in deaktiviranja zadolžnic. "Edini akter, ki v tem procesu trenutno dovaja denar v sistem, smo pravzaprav dobavitelji," je opozoril Fontana in dodal, da ni pričakovati, da bodo "dobavitelji še dolgo v stanju, da podpirajo sistem s svojo dobro voljo".

Fontana je opozoril, da zaenkrat ni odgovora na vprašanje, kdaj bodo banke Agrokorju nakazale sveža sredstva za ohranjanje likvidnosti, dobavitelji konstruktivne odgovore bankirjev na predloge, ki so jim jih posredovali, pričakujejo ta teden: "Čas je ključnega pomena in ni ga veliko."

Hrvaški mediji sicer špekulirajo o tem, ali je morda kateri od velikih Agrokorjevih dobaviteljev zainteresiran za vstop v Agrokorjevo lastniško strukturo. Član uprave Francka Josip Budimir je o tem dejal, da je o tem scenariju še prezgodaj govoriti. Budimir je sicer pred tem ocenil, da bi lahko do deblokade Agrokorjevih računov prišlo le s pomočjo zakona "lex Agrokor".

Hrvaški mediji sicer poročajo, da je kljub pogajanjem, seznam Agrokorjevih družb z blokiranimi računi vse daljši. Pridružila se jim je tudi družba Vupik, že nekaj dni pa so blokirani računi Belja, Leda, Jamnice, Tiska, PIK Vrbovca, Konzuma in družbe  PIK Vinkovci.

Novi direktorji, novi svetovalci

Medtem ko je vroče na relacji Agrokor-dobavitelji-vlada, pa se dogaja tudi v Agrokorju. Vecernji.hr poroča o prihodih in odhodih. Sberbanka, ki je ena od petih podpisnikov dogovora o mirovanju dolga, je že včeraj potrdila, da bo njihov član uprave za prestrukturiranje Antonio Alvarez III., izvršni direktor svetovalne družbe Alvarez&Marsal, v prostem času glasbenik.

A to naj bi bil šele začetek. Po njihovih informacijah bodo Rusi pripeljali še več ljudi, največ vpliva na potek reševanja pa naj bi imel vplivni think-tank McKinsey. Za svetovanje naj bi angažirali tudi londonsko izpostavo svetovalne družbe Deloitte.

Med najpomembnejšimi prvimi nalogami svetovalcev naj bi bilo zagotoviti likvidnost družbe, s čimer bi v veliki meri pomirili dobavitelje, potrebna pa je tudi hitra finančna injekcija za plačilo najnujnejših zapadlih obveznosti. Prav tako naj bi na hitro pripravili prodajni seznam, na katerem naj bi se znašli vsi deli Agrokorja, ki ne prinašajo večjega dobička, medtem ko naj bi dobičkonosni deli družbe ostali pod Agrokorjevim okriljem. Profitabilna podjetja naj bi skušali še okrepiti.

Agrokor mora namreč do leta 2020 vrniti okoli 3,2 milijarde kreditov. Predvsem naj bi – tako analitiki – svetovalci zdaj pritisnili na Konzum, ki je znotraj sistema najpomembnejši člen. Od družbe naj bi pričakovali, da bo v skupno malho prinesla več denarja, saj podobne trgovske verige v Evropi, ki imajo podobno število zaposlenih, prinašajo dvakrat večje prihodke. In medtem ko gre za plače Konzumovih zaposlenih 13 odstotkov prihodkov, gre v podobnih sistemih za plače šest do sedem odstotkov prihodkov. Analitik Damir Novotny je zato za vecernji.hr pojasnil, da naj bi Konzum za boljše poslovne rezultate, v prihodnosti deloval tako z manjšim številom zaposlenih kot z manjšim številom trgovin.

Še vedno pa ostaja negotova tudi vloga družine Todorić. Medtem ko nekaj vplivnih sodelavcev Agrokorja že pakira kovčke, naj bi nekateri člani družine Todorić ostali – kot svetovalci nove uprave.

Kdo je Antonio Alvarez III.?

Ima 25 let izkušenj s kriznim upravljanjem v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Švici. Pri postopku restrukturiranja se običajno osredotoča na povečanje produktivnosti, kontrolo stroškov, možnosti dodatnega izvoza in optimizacijo števila zaposlenih. Družbo A&M - Alvarez & Marsal – je leta 1983 s partnerjem zasnoval njegov oče, danes imajo 50 izpostav po svetu in okoli 3000 sodelavcev. Med njihovimi najbolj znanimi primeri je "prestrukturiranje" ameriške banke in »mame gospodarske krize" - Lehman Brothers, kjer je družba A&M skupaj z odvetniško družbo Weil Gotshal zaslužila več kot milijardo dolarjev.

Alvarez se v prostem času ukvarja z glasbo, pravi, da mu to omogoča "beg od vsakdanjih skrbi".

V današnji izjavi medijem je poudaril, da je situacija v podjetju zahtevna in da ni zagotovila, da jo bo njegova ekipa uspela rešiti. Alvarez, ki sicer prihaja iz svetovalne hiše Alvarez & Marsal je izpostavil, da ne dela za nikogar, razen za Agrokor in njegove delničarje. Alvarez je izvršni direktor za prestrukturiranja v Evropi pri svetovalni hiši Alvarez & Marsal, ki jo je po poročanju hrvaških medijev že pred časom za svetovanje v zvezi z Agrokorjem najela ruska Sberbank.

Javnosti se je danes v prostorih Agrokorja predstavil s svojo štiričlansko ekipo, ki bo zadolžena za strateško prestrukturiranje koncerna. "Gre za enega največjih izzivov s katerim se bomo soočili," je dejal in dodal, da ne bo deloval sam, temveč z izbrano ekipo.

"Čaka nas veliko dela, šele začeli smo in ne bomo imeli veliko časa, da predstavimo vse svoje ideje in tisto, kar bomo naredili," je še dejal in dodal, da bodo vsekakor poskušali predstaviti nek ovir načrtov.

Dejal je, da bodo še naprej komunicirali z vsemi zainteresiranimi stranmi, ob tem pa je izrazil upanje, da bodo lahko poročali o napredku. Da bo Alvarez zadolžen za prestrukturiranje koncerna je neuradno med hrvaškimi mediji zaokrožilo v nedeljo zvečer.

Osrednja dejavnost svetovalne hiše Alvarez & Marsal, iz katere prihaja nov prvi mož Agrokorja, je sicer povečanje učinkovitosti podjetij v težavah skozi prestrukturiranje, oblikovanje novih poslovnih modelov ali s povezovanjem z zasebnimi investitorji. Alvarez ima pri tem 25 let izkušenj, navaja Hina.

Dogajanje v Agrokorju pod drobnogledom policije

Hrvaška policija je pred nekaj tedni začela preiskavo domnevnih nepravilnosti v poslovanju največjega hrvaškega gospodarskega sistema Agrokor, danes poroča zagrebški tednik Nacional. Kot dodaja, policijo zanima, ali bi lahko nepravilnosti pripeljale Agrokor v krizo, ki bi ogrozila stabilnost hrvaškega gospodarstva.

Policija se je osredotočila na morebitne nepravilnosti v koncernu v preteklosti oz. na to, kako je do njih prišlo, navaja Nacional, ki se sklicuje na neimenovani vir. "Policija se v tem primeru vede kot zdravnik, problematiko bo preiskala globinsko, zastavila bo diagnozo, ki bi se lahko razvila v kazensko ovadbo," je povedal vir zagrebškega tednika.

Drugi Nacionalov neimenovani vir iz Agrokorja pa je izpostavil, da so nekateri posamezniki iz koncerna policiji posredovali informacije in indice o nepravilnostih v poslovanju.

Tednik navaja, da je policija začela preiskavo, preden je predsednik sabora in šef vladne stranke Most Božo Petrov kazensko ovadil upravo Agrokorja in lastnika koncerna Ivico Todorića zaradi domnevnega ponarejanja finančnih dokumentov.

Ta poteza Petrova naj bi razjezila hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in zapletla odnose med partnerji v vladi.

Kot Nacional poroča v ločenem prispevku, hrvaški minister za finance Zdravko Marić, ki je eden ključnih mož v vladi, ne more sodelovati pri sprejemanju ključnih odločitev glede krize v Agrokorju, saj je v vlado vstopil s položaja izvršnega direktorja za strategijo trga in kapitala v koncernu.

Marić naj bi sicer predlagal, naj država prevzame Agrokorjeve obveznice, ki so trenutno zelo poceni, ko se bo stanje v koncernu stabiliziralo, pa dolžniške vrednostne papirje proda in denar porabi za prevzem delnic naftne družbe Ina od madžarskega Mola.

Glede na to, da je Marić prišel iz Agrokorja, bi bila pod vprašajem vsaka njegova odločitev o koncernu, Plenković pa se ministrove ranljivosti zaveda, a ga še vedno trdno podpira, piše tednik.