Agencija za varstvo konkurence kritična do blejskih pletnarjev, ki naj bi se za ceno prevoza kartelno dogovorili

Javna agencija RS za varstvo konkurence je glede opravljanja javnih prevozov oseb na Blejski otok, ki jih nudi samo Združenje Pletna, ugotovila omejevanje konkurence. Agencija v mnenju, ki ga je izdala 24. julija in objavila 1. avgusta, poziva k spremembam odloka o plovbnem režimu in zakonodaje o podeljevanju vodnih dovoljenj.

Agencija se je analize lotila na podlagi prijave in poziva k ukrepanju zaradi enotne cene vseh izvajalcev javnega prevoza oseb s pletno na Blejski otok v znesku 14 evrov na osebo. Javni prevoz oseb namreč izvaja le Združenje Pletna, ki ji je bilo 21. avgusta izdano vodno dovoljenje do 31. julija 2044.

Združenje Pletna ima tako monopolni položaj, pletnarji pa naj bi se za ceno kartelno dogovorili. Podjetje blejske župnije Blejski otok je lansko pomlad izkazalo interes za vstop na trg in izvajanje linijskega prevoza, vendar je po ostrem odzivu pletnarjev od te namere odstopilo, pletnarji pa so se lotili tudi linijskega prevoza z električnim čolnom po ceni 11 evrov na osebo.

Omejevanje konkurence pri javnem prevozu po jezeru sicer povzročajo že občinska določila o številu pristanišč in vstopno-izstopnih mest. Vendar pa to opravičuje omejena nosilnost prostora in javni interes, ki je v primeru Blejskega jezera izrazito izpostavljen.

Je pa zaradi takšne omejitve treba zagotoviti konkurenco za trg, sicer je konkurenca dvakrat omejena, opozarja agencija za varstvo konkurence in dodaja, da se konkurenca za trg mora zagotoviti tako, da se natančno in nedvoumno definira pogoje in merila za podelitev omejenega števila vodnih dovoljenj.

Pristojno ministrstvo bi moralo že v zakonu predpisati pogoje in merila za izdajo vodnega dovoljenja. Tako da bi lahko vsi zainteresirani ponudniki, ki izpolnjujejo objektivno in nediskriminatorno napisana merila in pogoje, konkurirali za pridobitev vodnega dovoljenja, navaja agencija za varstvo konkurence.

Vzpostavitev konkurence pa bi se morala odvijati na ponavljajočih se razpisih vsakih nekaj let, s čimer bi vzpostavili interes konkurentov po izboljšanju kakovosti storitev, tehničnemu napredku in stroškovno oblikovani ceni.

Agencija ugotavlja, da dovoljenje, izdano Združenju Pletna, povzroča omejevanje konkurence ali pravilnega delovanja trga, česar ne upravičuje splošni interes. Agencija zato poziva Direkcijo za vode, da po vzpostavitvi ustrezne zakonodaje preuči možnost odvzema ali spremembe tega vodnega dovoljenja.

Pri tem bi se moralo novo vodno dovoljenje glasiti na konkretno podjetje, ki izvaja prevoze s pletno, oziroma pletnarja. Vodno dovoljenje bi moralo biti izdano tudi za krajše obdobje veljavnost in na podlagi postopka, ki bi omogočal konkurenco.

Po mnenju agencije je nujna tudi zagotovitev transparentnih, objektivnih in nediskriminatornih postopkov izbire izvajalca prevozov v linijski plovbi. Zato je treba občinski odlok o plovbnem režimu dopolniti s pravili, ki bi to omogočala.

Pri tem velja, da izbrani izvajalec linijskih prevozov zaradi zagotavljanja učinkovite konkurence ne sme biti v konfliktu interesov z izvajalci storitev drugih javnih prevozov po jezeru. Če vse prevoze izvaja isti subjekt, kar se na Bledu dogaja sedaj, verjetno nima interesa, da bi linijski prevoz izvajal po stroškovno utemeljeni ceni.

Ker storitve javnega prevoza oseb na Blejski otok nudi samo Združenje Pletna, lahko tak ponudnik svoje storitve prodaja po višji ceni, kot bi jih sicer v pogojih proste konkurence, saj se potrošniki ne morejo obrniti na drugega ponudnika. Omejevanje konkurence na trgu pa vodi v višje cene oziroma nižjo kakovost storitev, opozarja agencija.

Pletnarji: Ne gre samo za prevoz od točke A do točke B, gre za zgodbo

Predsednik Čolnarskega združena Pletna Bled Gregor Pazlar je danes pojasnil, da o mnenju agencije niso bili obveščeni. Ker z njim še niso seznanjeni, ga tudi ne morejo komentirati. Mnenje morajo preučiti tudi še na blejski občini. Kot je povedal svetovalec župana in bivši direktor občinske uprave Matjaž Berčon, bo zadevo pregledala pravnica, nato pa bodo poslali sporočilo za javnost.

Pazlar je pojasnil, da si v združenju želijo, da se pletnarstvo opredeli in prizna kot del kulturne dediščine. Lani so oddali vlogo, da bi zaščitili blagovno znamko, vendar postopek še traja. Kot poudarja, ne gre za to, da zgolj prepeljejo človeka od točke A do točke B, pač pa gre za zgodbo.

Meni, da bi bilo škodljivo, če bi nekdo poskušal uničiti ali posegati v sistem, ki deluje. Vsi pletnarji sedaj prihajajo iz ožje okolice Bleda in o Bledu veliko vedo ter ga lahko tudi predstavljajo turistom.

Na jezeru je trenutno 23 pleten. Pravico za vožnjo pletne pa lahko dobi samo tisti, ki mu jo nekdo znotraj družine preda naprej, če se sam preneha ukvarjati s to dejavnostjo. "Odkar pomnim, je tak sistem in tega se držimo. Če bodo spremembe, pa se bomo prilagodili oziroma se bomo odzvali s svojim mnenjem," je povedal Pazlar.