Monsanto je velika multinacionalka, v kateri se na leto obrne skoraj 12 milijard dolarjev. Družba je bila ustanovljena leta 1901 in je imela v svojih začetkih s kmetijstvom bolj malo skupnega. Ukvarjali so se s proizvodnjo plastičnih materialov. Pozneje so kemijo združili z biologijo, izdelovali so škropiva, nato pa so bili med vodilnimi v raziskovanju genskega spreminjanja rastlinske celice.
Bili so pionirji na področju prenašanja biotehnologije v kmetijstvo, ob tem pa niso pozabili zakonsko zaščititi niti enega samega izdelka. Model patentiranja semen jim je prinesel velike dobičke, lobisti pa so bili dovolj učinkoviti, da so zatrli pomisleke in upore kmetov.
Vernon Bowman in Monsanto sta se zdaj spopadla pred ameriškim vrhovnim sodiščem. Neenaka borba kmeta, ki je končal v bankrotu in bogate multinacionalke, ki je znana po tem, da pred sodišče zaradi kršitev patentnih določil rada vsako leto zvleče na desetine kmetov, pišejo ameriški mediji. Njihova filozofija je – če popustimo enemu, mu bodo sledili drugi.
Ko Bowman svoja polja poseje s sojinimi semeni, je kot vsi drugi ameriški kmetje prisiljen seme kupiti v trgovini, da je to res storil, mora dokazovati z računi. Nato je njegova obveznost, da pridelek požanje in proda. Da bi del pridelka obdržal kot seme za prihodnje leto, ni dovoljeno. Monsanto lahko tako vsako leto računa na dobro prodajo semena.
Lahko pa kmetje odkupijo nekaj presežnega zrnja iz lokalnih skladišč. To je storil tudi Bowman in nekaj tega zrnja posejal ne kot glavno setev, ampak kot drugi pridelek na polju, kjer je prej požel pšenico.
A so ga pri Monsantu ujeli in postavili pred sodišče, ker je uporabil seme, ki ga ni kupil pri njih. Bowman pravi, da imajo kmetje že leta pravico do presežnega zrnja. Že res, pravijo pri Monsantu, a ne če so v njem tudi njihova patentirana zrna.
Tem pa se seveda ne da izogniti, saj Monsanto obvladuje okoli 90 odstotkov trga sojinih semen.
Ker so velike korporacije v ZDA zelo učinkovite pri ščitenju svojih interesov, je Monsanto Bowmana brez težav premagal na sodišču, kjer so ostarelemu kmetu za kršenje patentnih pravic prisodili nekaj manj kot 65.000 evrov kazni.
Monsanto je v izjavi po sojenju sporočil, da bi, če bi kmetom dovolili Bowmanovo početje, ostali brez dela dobička, kar pa bi ogrozilo najbolj inovativne raziskave na področju biotehnologije in ogrozilo področja od kmetijstva do medicine. Skrbno varovanje patentov in popoln nadzor nad trgom po njihovem prepričanju omogoča razvoj novih proizvodov.
Bowmanu so po sodbi v bran stopili številni podporniki, zbrala se je tudi odvetniška ekipa, ki mu je pomagala pripraviti pritožbo na višjem sodišču. Kot so zapisali, polovico globalnega trga semen obvladujejo zgolj tri velika podjetja, ki si lastijo pravico do semen, ki s tem izgubljajo oznako "javnega dobrega".
Bowman se je s pritožbo strinjal, saj nima več kaj izgubiti, je dejal. Njegova kmetija je končala v bankrotu, sam pa namerava preostanek življenja posvetiti boju za pravico.
A je tudi vrhovno sodišče stopilo na stran Monsanta in kmet je izgubil še drugič. Če je bil ključni argument njegovih odvetnikov, da patent, ko lastnik enkrat proda svoj izdelek, neha veljati, nov lastnik pa ima pravico, da stvar uporabi, kot se mu zdi primerno, je vrhovno sodišče v 10 strani dolgi razsodbi med drugim zapisalo, da prenehanje patenta velja le za kupljeno stvar, ne pa tudi za njene "kopije".
Bowman pa je takšne "kopije" sejal sedem let. Kot je pojasnil, je to počel, ker si dragega originalnega semena ni več mogel privoščiti.
V Monsantu so nad sodbo navdušeni, javnost pa se zaskrbljeno sprašuje, ali je moč korporacij sploh še mogoče zajeziti.
Monsanto je v zadnjem času reden gost časopisnih stolpcev. Pred nekaj tedni je ameriška javnost ugotovila, da je njihovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju.
Gensko spremenjena semena so Monsantu prinesla velike dobičke, na drugi strani pa nasprotniki gensko spremenjene hrane opozarjajo na študije, ki opozarjajo na potencialne nevarnosti za zdravje ljudi, če ti redno uživajo tovrstno hrano.
Številni so opozarjali, da so ZDA s tem podpisale načrtno zastrupljanje svojega ljudstva, oglasili so se celo člani kongresa, ki pravijo, da je določilo pot v zakon očitno našlo v zadnjem trenutku, tako da ga niso opazili niti sami.
A kljub temu je zloglasno HR 933 podpisal tudi ameriški predsednik Obama. Čas je bil odličen. Sovpadal je namreč z debato o istospolnih porokah, ki so jim mediji posvetili toliko časa, da so vprašanje gensko spremenjenih semen večinoma kar spregledali.
KOMENTARJI (490)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.