V Sloveniji suša opustošila koruzo, pšenico, buče, krompir in sončnice
V Sloveniji je suša, ki se je začela že z izjemno suhimi zimskimi meseci, po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice prizadela skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih površin.
Dvotedenske visoke temperature, ki so se gibale od 30 do 37 stopinj Celzija so največ škode povzročile na Ptujskem, Ormoškem, v Pomurju in na Dolenjskem. Ocena poškodb pridelka se giblje od 40 do 70 odstotkov.
Najhujše so posledice na travinju, koruzi, v nasadih jablan in vrtninah. Ker je suša nastopila v času intenzivne rasti krompirjevih gomoljev, se obeta manjši in kakovostno slabši pridelek krompirja.
Posevki pšenice, predvsem pozne sorte, so prisilno dozoreli in pridelki so zato tudi za tretjino manjši in slabše kakovosti, predvsem glede vsebnosti beljakovin. Sončnice so polovico nižje, stroki soje pa odmirajo.
Vrtnine, ki niso namakane, so utrpele 100-odstotno škodo, namakane pa so zaradi visokih temperatur utrpele škodo zaradi ožigov, ki so posledica visokih temperatur. Takšni pridelki za trg niso primerni.
Od 50 do 70 odstotkov so na območju Dravsko-ptujskega polja in Obale poškodovani plodovi paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk, lubenic, melon, prav tako je zaradi visokih temperatur prišlo do osipanja cvetov.
V trajnih nasadih odpadajo plodovi, škoda v nasadih jablan pa se bo prenesla še na naslednje leto, saj se zdaj formirajo brsti za naslednje leto. Pridelek jabolk naj bi bil slabši za četrtino, vprašljiva je tudi kakovost.
V ZDA vročina koruzo spekla že na njivi
V ZDA se letos soočajo z ekstremno sušo. Iz ameriškega srednjega vzhoda poročajo, da so se zrna koruze in soje med zadnjim vročinskim valom, čeprav še na polju, dobesedno spekla, zaradi česar pričakujejo podražitve hrane, manjši izvoz, manj žita za humanitarne pošiljke in tudi višje cene goriva.
Ameriški kmetijski urad, ki pripravlja tedenska poročila o stanju posevkov, ocenjuje, da bi lahko bila tokratna škoda največja v zadnjem desetletju. Po več tednih hude suše je na nekaterih področjih sicer padlo nekaj dežja, a naj bi visoke temperature in večinoma suho vreme vztrajali vsaj še do konca julija.
"Iz scenarija krize se vse bolj premikamo k scenariju katastrofe," meni agronom Tony Vyn iz univerze Purdue. "Imamo vse več velikih polj, kjer bo žetev nična."
Pridelek iz ZDA sicer predstavlja kar polovico vsega svetovnega izvoza koruze, ki jo nato spremenijo v hrano, pekovske izdelke, etanol ali hrano za živino.
Koruza, ki je Američanom še ostala, pa je vse slabše kakovosti. V razred dobre do odlične kakovosti uvrščajo le še tretjino predvidenega pridelka koruze in soje. Poleg tega je ekstremno vreme povzročilo razvoj škodljivcev in bolezni, ki napadajo preostanek pridelka.
Čeprav zaradi svetovnih zalog posledic letošnje katastrofalne suše morda še ne bomo čutili takoj, pa poznavalci ocenjujejo, da bodo učinki v prihodnjih mesecih že vidni v inflaciji, pozneje pa naj bi se preselili še na trgovske police, še posebej, če se bo kmetijstvu nenaklonjeno vreme nadaljevalo tudi prihodnje leto.
Tom Vilsack, sekretar na ameriškem kmetijskem ministrstvu, pa dodaja, da bodo ameriški kmetje po velikem izpadu dobička potrebovali izdatno pomoč. Nekaj upanja je sicer še za pozne sorte soje, ki gredo skozi ključne faze rasti šele avgusta, a če kmalu ne bo obilnih padavin, bodo propadle tudi te rastline. Vendar pa obilnega deževja v vremenski napovedi ni. Namesto tega še naprej pričakujejo temperature od 37 do 40 stopinj Celzija.
V Aziji poplave in vročina prizadele riževa polja
Tudi azijski kmetje se soočajo z vremenskimi nevšečnostmi že več let zapored. Februarja letos so tako objavili poročilo, ki pravi, da bi se zaradi kombinacije ekstremnega deževja in hudih suš riževa polja v Aziji v prihodnjih treh desetletjih lahko skrčila tudi za polovico.
Leta 2010 je na primer suša na Tajskem pridelovalcem riža povzročila za 450 milijonov dolarjev škode. Lani pa so poplave pridelovalcem žita odplaknile okoli 40 milijard. Ekstremno vreme je namreč povzročilo tudi velik razmah bolezni in škodljivcev.
Suša je v konec lanskega in v začetku leta pustošila tudi v Argentini, šesti največji svetovni izvoznici žita. Čeprav so pričakovali, da bodo letos presegli največji pridelek soje – rekord jim je uspel po žetvi 2009/10, ko so pridelali 53 milijonov ton, je kmetijsko ministrstvo po suši za letos napovedalo le okoli 40 milijonov ton.
35 milijonov ton manj bi zaradi nestalnega vremena lahko letos pridelale tudi Rusija, Ukrajina in Kazahstan.
Potreba po hrani se bo do leta 2050 podvojila
Medtem ko napovedi velikega izpada pridelka na svetovnih trgih višajo cene žita, veliki kupci čakajo, spremljajo dogajanje in upajo na umiritev cen.
Rastoče cene, ki že presegajo tiste iz leta 2008, so tudi obudile spomin na leto 2007, ko je organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ocenila, da je bilo na svetu lačnih 75 milijonov ljudi. Po nekaterih drugih poročilih pa kar 160 milijonov.
Poraba žita sicer v zadnjih letih stalno narašča, letos naj bi se povečala za dva odstotka. Do leta 2050 pa naj bi se kar podvojila, predvsem zaradi vse večje porabe mesa v državah v razvoju.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.