Gospodarstvo

1,34 milijarde dovolj velika kazen za kuharje krize? Oblasti zdaj še nad drugo bonitetno hišo

Washington, 02. 02. 2015 16.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Ameriške oblasti še naprej preiskujejo "kuharje krize" - bonitetne hiše. 89 odstotkov vrednostnih papirjev, ki so v določenem obdobju uživali najboljšo bonitetno oceno "svete trojice" (agencij Moody's, Standard&Poor's (S&P) in Fitch Ratings), je bilo namreč po izbruhu krize razglašenih za ničvredne.

Hišica iz kart: ko je bilo trgovanja z na hipoteke vezanimi ničvrednimi vrednostnimi papirji konec, je prišla kriza.
Hišica iz kart: ko je bilo trgovanja z na hipoteke vezanimi ničvrednimi vrednostnimi papirji konec, je prišla kriza. FOTO: Thinkstock

Ameriške oblasti preiskujejo bonitetno hišo Moody’s in njeno vlogo v kuhanju finančne krize, ki je nato udarila leta 2008, poročajo ameriški mediji. Po pisanju The Wall Street Journala, so se preiskovalci že srečali z več nekdanjimi vodilnimi v tej bonitetni hiši.

Če je do preiskave res prišlo, bo to po bonitetni hiši Standard & Poor’s (S&P), že druga bonitetna hiša, ki se bo morala pred oblastmi zagovarjati zaradi svojega sumljivega dela. V nobeni od obeh bonitetnih hiš preiskav ne komentirajo, bi pa naj agencija S&P v prihodnjih dneh plačala 1.37 milijarde dolarjev in se s tem izognila uradni obsodbi zaradi prirejanja bonitetnih ocen ničvrednih finančnih produktov v letih od 2004 do 2007, ki so nato pomembno prispevali k finančnemu zlomu leta 2008. Podobno kazen je v zadnjih letih že plačalo tudi več velikih mednarodnih bank.

Prekletstvo konflikta interesov

Bonitetne hiše v finančnem sistemu igrajo eno vodilnih vlog. Posel obvladujejo tri ameriške – Moody's, Standard&Poor's (S&P) in Fitch Ratings. Njihova naloga? Pripraviti objektivno oceno tveganja, ki so mu izpostavljeni vlagatelji v obveznice podjetij in držav.

A o objektivnih ocenah teh agencij bi vsekakor lahko na široko razpravljali. Še posebej, ker so bile vse te hiše vpletene tudi v največje finančne škandale zadnjih let.

Ko so se leta 2008, po zlomu ameriškega nepremičninskega trga, domnevni krivci za zlom, ki je kasneje prerasel v svetovno krizo, iz katere izhoda svet ni našel vse do danes, znašli na pričanju pred ameriškim kongresom, so imeli kongresniki o bonitetnih hišah zelo jasno mnenje. Poimenovali so jih "bistveni vzvod v kolesju finančnega uničenja".

Kritiki bonitetnih hiš, za katere so mnogi slišali, šele ko je kriza zajela Evropo in so se znižanja bonitetnih ocen držav začela odražati v vsakdanjem življenju tudi pri nas, pravijo, da je izvirni greh teh agencij jasen. Gre za konflikt interesov, saj jih plačujejo tisti, katerih tveganost dolga ocenjujejo.

Sistem bonitetnih ocen je sicer eden najbolj nenavadnih iznajdb kapitalizma: ta profitna podjetja, katerih glavni cilj je pravzaprav lastni zaslužek, opravljajo vlogo regulatorja. Na eni strani služijo javnosti, ki od njih pričakuje, da jo varujejo pred slabimi naložbami, na drugi strani pa služijo tudi svojim delničarjem, ki služijo z vsako oceno, pa naj gre za varno naložbo ali pa ne.

Še bolj zanimiv je pravni status bonitetnih hiš. Na eni strani so te hiše izjemno vplivne. Po veliki depresiji so namreč uvedli pravilo, da lahko upravljavci finančnih sredstev trgujejo le z varnimi delnicami, ki jih kot takšne ocenijo v ZDA nacionalno priznane bonitetne hiše. "Sveta trojica" je tako dobila neizmerno moč.

Na drugi strani pa je povsem jasno, da te hiše kalkulirajo po svoje in se z veseljem motijo tudi namerno, samo da je na koncu dobiček. Po poku ameriškega nepremičninskega balona se je na te hiše vsul plaz kritik pa tudi tožb. A so bonitetne hiše tudi na to hitro našle odgovor. Zavarovanje za to imajo namreč že v svojih statutih – njihovo mnenje je zgolj to – mnenje. Do tega pa imajo pravico že na podlagi svobode govora.

Kako drago prodati ničvredne smeti?

Bonitetne hiše so se znašle na udaru že leta 2001, ko je v ZDA propadel Enron, delničarji pa so skupaj izgubili okoli 11 milijard dolarjev. Za mnoge je to pomenilo celo konec prihrankov ali pokojninskega sklada. Čeprav je bila družba dalj časa v težavah, so jo bonitetne hiše šele dva meseca pred bankrotom, ko so bile delnice že tik pred tem, da z 90 dolarjev zdrsnejo le na 1 dolar, ocenile z najslabšo možno oceno. Kasneje so se branile, da niso imele na voljo vseh podatkov. Ker se v takšnih primerih med seboj podpirajo vse tri, posledic na koncu niso čutile.

Potem pa je leta 2008 na drugi strani luže počil nepremičninski balon. Nekdanji zaposleni pri investicijski banki Goldman Sachs so kasneje povedali, da je med njimi in bonitetnimi hišami obstajalo nekaj, kar so imenovali "finančna arbitraža". Šlo je za vprašanje, kako ničvredne in hudo nevarne finančne produkte prodajati za najvišjo možno ceno. Čim cenejše obveznice, tem več dobička za banko. Bonitetne hiše so na spletu objavile modele, po katerih izračunavajo boniteto finančnih produktov. Menda zato, da bi bilo njihovo delovanje transparentno, bankirjem pa so s tem dale dostop do informacij, kako strukturirati finančne produkte tako, da bodo zadovoljili modele in dobili zadovoljivo bonitetno oceno.

Poleg tega je nekdanji zaposleni v SP med pričanjem v senatu kasneje priznal, da so, tudi da ne bi sami ostali brez posla, nove, zapletene vrednostne papirje, kot so hipotekarno zavarovani vrednostni papirji (MBS) in zavarovane dolžniške obveznosti (CDO) ocenjevali po milejših kriterijih, čeprav so se kasneje prav ti papirji izkazali kot bistvo problema.

Investitorji so se slepo zanašali na te bonitetne ocene. Prav te ocene so pomagale, da se je trg teh vrednostnih papirjev razcvetel, ko pa s hipotekami povezanih vrednostnih papirjev ni bilo več mogoče tržiti, je prišlo do zloma. Bonitetne hiše so nato na hitro znižale oceno teh produktov, to pa je na trgih in finančnih družbah povzročilo pravi kaos.

Za nepopolne ocene so kasneje nekateri nekdanji zaposleni krivili tudi prezaposlenost. Novi finančni produkti so namreč v najboljših časih rasli kot gobe po dežju. "Pa če bi bili sestavljeni iz krav, bi jih morali oceniti, in to dobro," je kasneje na zaslišanju povedal še en nekdanji analitik S&P.

Zvezni komite za preiskavo krize pa je kasneje, ko je preiskoval vzroke zloma, ki so vodili v obsežno državno dokapitalizacijo ameriških bank, dejal, da so odkrili, da je bilo kasneje 89 odstotkov vrednostnih papirjev, ki so v določenem obdobju uživali najboljšo bonitetno oceno, razglašenih za ničvredne.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (54)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

optimist11
07. 02. 2015 07.29
In zakaj jih ne more tožiti še Slovenija?
Shisui
04. 02. 2015 08.37
+1
Milijardo kazni? Pa to je tako, kot bi Bavčarju dali 15.000€ kazni, za to, ker nam je ukradel milijardo.
Indijanez
03. 02. 2015 18.06
+2
Kriza, ki kar traja, je večni izgovor za poseganje v delavske in socialne pravice. A naj ponovim že večkrat povedano, da delavske in socialne pravice niso povzročile krize, zato je povsem nerealno pričakovati, da se bomo iz nje rešili z njihovim krčenjem in nespoštovanjem. Ravno nasprotno.
Xit
03. 02. 2015 07.10
+6
Pa ustanovimo agencijo, ki bo ocenjevala delo teh bonitetnih his. Bolje bodo delale visji rating bodo imele. Zacnejo pa z -10, ker so skuhale krizo.
Bruhalnica24
03. 02. 2015 05.46
+8
Ta drobiž kreirajo iz nič in plačajo, če bi kazen bila v zlatu bi bilo pa drugače... Rothschildi se pa veselijo....
jakec1575
03. 02. 2015 00.17
+25
To je predstava za svetovne medije, čež kaznovali smojih, lejte. Dejstvo je, da so finančni tokovi tako prepleteni, da so se pobalini igrali v peskovniku in odnesli kaglice mivke, plačale so pa nekje cele države in generacije ljudi. Zamah metulja, ki je na drugem koncu povzrocil hurikan. Obglavit bi jih morali. Pa ne zato ker jim je zal, ampak zato ker jim ni in ze kujejo novo striženje ovac.
asdfghjklqwertz
03. 02. 2015 00.14
+5
LepistaNuda
02. 02. 2015 23.33
+9
Torej. Govorili so tako, kot je želel naročnik. Vmes je pač potonilo nekaj držav, ker niso razumele mnenja. Vse po reglcih.
VolkBrenin
02. 02. 2015 22.33
+21
Zaslužijo par sto miljard. ..plačajo kazen 1.7 miljarde. In to vnaprej ..in imajo rešen problem ...demokracija. ...vse lepo in čudovito ....samo. ...če bi bila res ...bi se zadeva končala za vse vpletene zelo enostavno ...kot s konjskimi tatovi pri njih pred dobrimi 100.leti ....Na veje ...pa naj bingljajo. ..Vsi do zadnjega ....
Fredi34
03. 02. 2015 07.01
+2
Plačajo že lahko ampak od danes naprej jih več nihče ne bo jemal resno če priznajo krivdo.
hansola
03. 02. 2015 08.46
+4
Zdaj so vbistvu banke na potezi, zanesljive banke bi morale to javno obsoditi in enostavno vsako mnenje teh hiš vzeti kot nično, prav tako ECB in ostale institucije. Dobile so kazen, ta jih verjetno ni veliko po žepu udarila, jih pa lahko posledice tega, namreč da nihče več ne plačuje za njihov rating!
number46
02. 02. 2015 21.52
+20
kakšno metanje peska v oči kazen hahahahahah, hahahahahaha, dali smo jim kazen da lahko rečemo da smo jim dali kazen hahhahahaahah, to je kot da bi bavčarju naložili kazen za 10000EUR in rekli da ste ga kaznovali, nato ga pa pustili da je še naprej direktor istrabenza take agencije bi bilo treba vse požgat ker to je samo orožje za manipulacijo oziroma špekulacijo kot smo že videli v preteklosti očitno nam še ni dovolj. Pred nekaj dnevi je pop objavil poročilo oziroma njihovo oceno za slo hahahah.
FAUSTOS1
02. 02. 2015 21.12
+14
TO JE ČISTI KAPITALIZEM-FUJ
Borut Novak 1
02. 02. 2015 21.39
-25
Kako vezo to ima s kapitalizmom? Korupcijo so si izmislili socialisti.
number46
02. 02. 2015 22.11
+18
Lepo je biti miljarder, samo tole niso zakuhali socailisti ampak tvoji dobri demokratični kapitalisti
jokl234
02. 02. 2015 20.58
+11
Lep primer, da vse pa ne more biti privatno.
Prassek
02. 02. 2015 21.02
+4
Ni cisto tako. Privatnik tezko nat..ne privatnika. Jacnega usluzbenca pa kupi z malico.
Prassek
02. 02. 2015 20.24
+14
Treba jih je izbrisati iz poslovnih registrov.
ONniON
02. 02. 2015 19.39
+9
ZDA ŠE niso iz krize, revščine je vedno več
peT99
02. 02. 2015 20.44
+3
ghee
02. 02. 2015 18.59
+18
Rotschild, JP Morgan itd ... sej vemo use
Sam Il
02. 02. 2015 18.56
+35
24 kur, kar par let vam je bilo potrebnih, da ste skapirali, da je bilo vse skupaj le umetno nastavljeno. To smo mi od vsega začetka govorili. Prav patetični ste ....
Mamas&Papas
02. 02. 2015 18.33
+11
Kje je tist ta "pametn" Bilderberg?
Mamas&Papas
02. 02. 2015 18.32
+21
Sebe nej ocenijo s trikratnim minusem ..... al pa kr celotno ZDA ....
Mb128
02. 02. 2015 18.27
+29
Zanimivo kako "neke" bajte zakuhajo svetovno gospodarsko krizo. A se še spomnite kako se je začelo vse skupaj? Ja z Islandijo, konkretno z njenimi bankami, ki so to državo skoraj spravile na kolena. In, kako je biln to sploh možno? Islandske banke so množično kupovale ameriške delnice, konkretno nepremičninske delnice. Nakar je počil ameriški nepremičninski balon. Ja, ja, ne obstajajo samo svete tri bajte, obstaja tudi sveta država, ki je že po defoltu non plus ultra. In te, svete tri bajte so si drznile znižati oceno. In, ko se kdo pritakne svete države, kako že reagirajo prav vsi predsedniki te države. TOUCH US OR EAVEN HURT US AND YOU WILL PAY THE PRICE! Čudno, ko so te svete tri bajte zniževale oceno drugim državam ta sveta država ni niti mignila s prsto!
bandit1
02. 02. 2015 18.27
+33
Pred časom ko so nam te hiše dajale neke bonitetne ocene sem napisal da so te ocene dane z namenom da se ošibi gospodarstvo, ljudi spravi v paniko kako slabo nam gre, da se je na njih skliceval "veliki vodja" pa ste ocenili da gre za sovražni govor in ste me brisali Hvala butalci... Kakšno ekonom... revijo publikacijo in pa delo s področja varnosti- obveščevalnih služb preberite, nato pa brišite.
yaks
02. 02. 2015 19.46
+10
Sej je Alenka rekla, da jih bojo tožli, potem pa ni bilo nič iz tega.