Novembra so se cene zvišale

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra zvišale. V primerjavi z oktobrom so bile višje za 0,3 odstotka, je objavil državni statistični urad. Rast cen na letni ravni je bila novembra 1,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa se je nekoliko znižala in je zdaj 1,8-odstotna.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić, inflacija zasleduje napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je za celotno letošnje leto napovedal 1,8-odstotno inflacijo. Po njenih besedah bi lahko bila inflacija ob koncu leta zaradi decembrskih akcij in popustov tudi nekoliko nižja.

Blago se je sicer novembra podražilo za 0,5 odstotka, storitve pa so se za 0,1 odstotka pocenile. Cene so se najbolj zvišale v skupinah obleka in obutev (za 2,4 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje (za 0,9 odstotka), komunikacije (za 0,3 odstotka), zdravje (za 0,2 odstotka), alkoholne pijače in tobak, stanovanjska oprema ter raznovrstno blago in storitve (za 0,1 odstotka).

Zamenjava kolekcij v trgovinah je tudi še novembra vplivala na dvig cen v skupini obleka in obutev. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so na dvig cen najbolj vplivale višje cene zelenjave (za 5,7 odstotka) ter sadja (za 5,1 odstotka). Najbolj pa so se pocenili kruh in izdelki iz žit ter mleko, mlečni izdelki in jajca (za 0,7 odstotka). K skupni mesečni rasti cen sta 0,2 odstotne točke prispevali dražja obleka in obutev, po 0,1 odstotne točke pa so prispevali še zelenjava, sadje ter ostale novembrske podražitve.

Statistični urad je znižanje cen zabeležil v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (za 0,6 odstotka), prevoz (za 0,3 odstotka), rekreacija in kultura (za 0,2 odstotka) ter stanovanje (za 0,1 odstotka). Glede na letno rast so bile cene v povprečju najvišje v skupini alkoholne pijače in tobak (v enem letu so se povprečno zvišale za osem odstotkov). Sledile so skupine stanovanje (za 7,1 odstotka), zdravje (za 4,4 odstotka), komunikacije (za 2,8 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,9 odstotka), stanovanjska oprema (za 1,8 odstotka), izobraževanje (za 1,3 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,6 odstotka).

Cene so se v letni primerjavi znižale le v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (za 11 odstotkov), prevoz (za 1,2 odstotka) ter rekreacija in kultura (za 0,1 odstotka). Cene obleke in obutve pa so na letni ravni ostale v povprečju nespremenjene. V primerjavi z lanskim novembrom je bilo blago dražje za 2,2 odstotka, storitve pa so se za 0,4 odstotka pocenile.

V Umarju niso presenečeni

V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) menijo, da je umiritev gospodarske rasti skladna s pričakovanji jesenske napovedi. "Ob umiritvi gospodarske rasti v najpomembnejših partnericah EU se je upočasnila rast slovenskega izvoza, ki pa ostaja ključni dejavnik gospodarske rasti," so sporočili. Po Umarjevi oceni domače povpraševanje še ni dobilo zagona in preprečuje hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva.

V devetih mesecih letos je bil bruto domači proizvod (BDP) za 0,9 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Takšna gibanja so skladna z Umarjevo jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, ki predvideva 0,9-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu. Na podlagi današnjih podatkov statističnega urada na Umarju ocenjujejo, da jesenska napoved ostaja aktualna ob še bolj poudarjeni razliki v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja. "Tako so gibanja v izvoznem sektorju gospodarstva ugodnejša, pri domačem povpraševanju pa so predvsem v segmentu investicijske dejavnosti gibanja slabša, kot smo pričakovali ob pripravi jesenske napovedi," je poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle.

Gospodarska gibanja v glavnih partnericah EU še naprej spodbudno vplivajo na slovenski izvoz, ki je na letni ravni zabeležil 10,5-odstotno rast, vendar se tudi ti impulzi upočasnjujejo. To je skladno z napovedmi mednarodnih institucij o postopnem umirjanju gospodarske rasti v teh državah zaradi upočasnitve rasti svetovne trgovine, izteka začasnih spodbud in uvajanja varčevalnih ukrepov za znižanje javnofinančnih primanjkljajev. Po prvi oceni Eurostata je bila namreč tudi rast gospodarske aktivnosti v državah EU v tretjem četrtletju nižja kot v drugem. Po Vasletovih besedah se je v tretjem četrtletju še poudarila značilnost okrevanja slovenskega gospodarstva, ki je omejeno predvsem na izvozno usmerjen in tehnološko močnejši del gospodarskih panog, dejavniki v domačem okolju pa hitrejše okrevanje zavirajo.

To se delno kaže tudi v nižji medletni rasti uvoza v tem obdobju, ki je bila 4,8-odstotna, k njej pa je po oceni Umarja največ prispevala krepitev uvoza blaga za vmesno porabo v predelovalnih dejavnostih. Potrošnja gospodinjstev se podobno kot v prvi polovici leta tudi v tretjem četrtletju ohranja pod lanskoletno ravnjo (–0,4 odstotka). Investicijska dejavnost je na letni ravni zabeležila realno 9,3-odstotni padec, pri tem pa na Umarju ocenjujejo, da je medletni padec gradbenih naložb, ki so glede na tekoče kazalnike v tem četrtletju dosegle najnižjo vrednost v času krize, večji od padca investicij v stroje in opremo. Na uradu so ob tem ponovili ugotovitev iz jesenske napovedi, da "razmere na finančnem trgu postajajo vse pomembnejši dejavnik, ki omejuje investicijsko dejavnost".

Število zaposlenih je bilo v tretjem četrtletju za 1,5 odstotka nižje kot pred letom, ene redkih dejavnosti z medletno višjim številom zaposlenih v tem obdobju pa so dejavnosti javnih storitev. Tudi inflacija v novembru (na mesečni ravni je bila 0,3-odstotna, na letni pa 1,4-odstotna) je bila po Umarjevih pojasnilih pričakovano nizka, njeno nihanje v zadnjem četrtletju letos pa je posledica baznih učinkov. Zaradi lanskoletnih nihanj v tem obdobju se je medletna inflacija novembra letos precej znižala (za 0,5 odstotne točke), decembra pa se bo kljub pričakovani odsotnosti cenovnih pritiskov v tem mesecu predvidoma ponovno povišala (po ažurirani jesenski napovedi na 1,8 odstotka), so še navedli v Umarju.