Najvišjo plačo ima župan Ljubljane Zoran Janković. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov o plačah javnih uslužbencev, mesečno prejema 4877 evrov bruto. Drugi najbolje plačani je župan Maribora Saša Arsenovič, ki prejme 4404 evrov bruto. Tretje mesto zaseda župan Domžal Toni Dragar, ki je julija prejel 4120 evrov bruto plače, na četrtem mestu pa mu sledi župan Kranja Matjaž Rakovec z dobrimi štirimi tisočaki (4024 evrov). 

Najmanj so julija zaslužili župani štirih občin. Franc Pukšič (Destrnik), ki se je spomladi po poročanju medijev soočil z zdravstvenimi težavami, je prejel 392 evrov, sledi mu župan Kuzme Jožef Škalič s 1439 evri bruto. Na tretjem mestu je župan občine Radenci Roman Leljak, ki je prejel 1632 evrov bruto. 

Župana občin z najmanj prebivalci – Osilnica in Hodoš –, v katerih živi okoli 350 ljudi, funkcijo opravljata nepoklicno. 

Plače poklicnih županov in podžupanov sicer določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Župani so razvrščeni od 46. do 59. plačnega razreda, kar je odvisno od velikosti občine. V najvišjem plačnem razredu je župan Ljubljane, ki ima več kot 200.000 prebivalcev. Sledi župan Maribora, ki se uvršča v 57. plačni razred. V najnižjem razredu so župani občin, v katerih biva do 2000 prebivalcev. Če župan funkcijo opravlja nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo sicer dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatka za delovno dobo. 

Najbolj znan nepoklicni župan je Bojan Šrot, župan Celja. Njegovi začetku županovanja segajo v leto 1998, na lokalnih volitvah leta 2018 pa so mu celjski volivci zaupali že šesti mandat. Od leta 2006 funkcijo opravlja nepoklicno, saj vodi lastno odvetniško pisarno. Na prihajajočih novembrskih volitvah se bo potegoval še za sedmi mandat. 

Županu kot funkcionarju po zakonu ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Prav tako mu ne pripadajo stimulacija, delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela in za delo za polni delovni čas. Ima pa po Zakonu o uravnoteženju javnih financ pravico do regresa za prehrano, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov prevoza, terenskega dodatka, regresa za letni dopust, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in odpravnine ob upokojitvi. 

Novembrska plača bo višja

Vlada je s sindikati javnega sektorja 13. oktobra sklenila dogovor o zvišanju plač v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Z oktobrsko plačo se tako usklajuje vrednost plačnih razredov za 4,5 odstotka. Dviga bodo deležni vsi javni uslužbenci, tudi funkcionarji, direktorji, ravnatelji. Veliki večini se bodo uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij povišale še aprila prihodnje leto, in sicer za en plačni razred, ki znaša štiri odstotke. 

V dogovor so tako vključeni tudi župani, so nam potrdili na ministrstvu za javno upravo. Že s septembrsko plačo pa so vsi zaposleni v javnem sektorju upravičeni do višjega nadomestila za malico, tudi druga povračila stroškov pa se bodo v skladu z dogovorom izenačila, funkcionarji pa bodo tako upravičeni do enakih zneskov kot ostali.