Kranjsko okrožno sodišče je Blaža Kujundžiča spoznalo za krivega poskusa uboja škofjeloškega župana Mihe Ješeta, in sicer v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Sodnica Marjeta Dvornik mu je glede na olajševalne okoliščine prisodila tri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Sodnica je sledila navedbam tožilke Helge Dobrin, ki pa je predlagala precej višjo, sedemletno zaporno kazen, medtem ko je za poskus uboja zagrožena celo 15-letna zaporna kazen. Kot je izpostavila Dobrinova, ni dvoma, da je obtoženi 28. septembra lani v Škofji Loki namerno z avtom zbil Ješeta, ko se je s kolesom peljal v službo.
Prepričana je, da je bil Kujundžičev naklep župana ubiti. "Obtoženi ni vozil prilagojeno predpisom in ni skušal omilili posledic, ampak je razvil skoraj maksimalno hitrost," je povzela in dodala, da Kujundžič Ješeta ni zbil od zadaj, zato da bi bile posledice čim manjše, kot trdi obtoženi, temveč zato, ker je bil kolesar tako najbolj ranljiv.
"Obtoženi je sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Izvedenec je jasno povedal, da so takšni naleti lahko usodni, saj zaradi padca na vozilo lahko hitro pride do poškodb glave, ki pomenijo smrt," je poudarila Dobrinova in dodala, da je samo zaradi spleta srečnih okoliščin in samozaščitnega delovanja Ješeta dejanje ostalo pri poskusu.
Je pa Dobrinova v obtožbi upoštevala tudi mnenja izvedenk psihiatrične stroke Vesne Švab in Martine Žmuc Tomori, ki sta ugotovili, da so bile v času kaznivega dejanja Kujundžičeve zmožnosti obvladovanja ravnanja bistveno zmanjšane zaradi osebnostne motnje z značilnostmi paranoidne, obsesivno-kompulzivne in shizoidne motnje, ki je povzročila visoko raven dalj trajajoče notranje napetosti.
Kujundžičev odvetnik: Dejanje bi se obravnavalo kot prometna nesreča, če se obtoženi ne bi sam obsodil
Kujundžičev zagovornik Dušan Csipö je poudaril, da zadeva ni tako enostavna, kot prikazuje obtožba. "Kaj je imel takrat namen storiti, ve edino obtoženi," je dejal Csipö in spomnil, da je Kujundžič jasno povedal, da je želel župana, ki mu je predstavljal del tranzicijske elite, le zbiti na tla.
Csipö je ponovno opozoril, da bi se dejanje obravnavalo kot prometna nesreča, če se ne bi obtoženi sam obtožil, kar je bilo po njegovem mnenju nezakonito. "Zato je treba izjemno kritično in tudi v luči vseh izvedenskim mnenj oceniti njegov zagovor kot resnicoljuben in mu verjeti, da ni hotel ubijati," je izpostavil Csipö.
Po njegovem mnenju je to, kar je hotel storiti, moč opredeliti le kot lahko telesno poškodbo ali pa kot grožnjo. Zato je v zaključnem nagovoru sodišču predlagal, da ugotovi dejanski namen obtoženega in mu izreče pogojno obsodbo ter kot varnostni ukrep obvezno psihiatrično zdravljenje s prostosti, kot predlaga tudi izvedenka.
Csipö je predlagal tudi odpravo pripora, v katerem je Kujundžič zaradi ponovitvene nevarnosti. Sodnica pa se je odločila pripor, katerega podaljšanje je predlagala tožilka, nadomestiti s hišnim priporom. Izvedenki namreč nista potrdili visoke možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Poleg tega je obtoženi pokazal pripravljenost na zdravljenje.
Od Kujundžiča zahteval kar 55 tisočakov, dobil bo le 2500 evrov
Sodnica je odločila tudi, da je Kujundžič dolžan oškodovancu plačati 2500 evrov. S presežkom zahtevka pa je sodnica Ješeta napotila na tožbo.
Ješe, ki je utrpel zlom ledvenega vretenca in rebra ter pretres možganov, je namreč zoper Kujundžiča vložil premoženjskopravni zahtevek v višini okoli 55.000 evrov.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.