26-letni S. V. je pred nekaj dnevi v zaporu na Dobu storil samomor. Njegova mati je vodstvo zapora opozorila, da sin ni psihično stabilen in si je že pred tem stregel po življenju. “Celih devet mesecev sem opozarjala na zadeve. Še preden je sin začel služiti kazen na Dobu, sem opozorila tudi sodišče v Kopru, da je psihično zelo nestabilen. Dala sem celo prošnjo za odlok izvršitve zaporne kazni. Želela sem, da bi se zdravil in bi šel potem zdrav odslužit kazen. Vsi odgovori so bili negativni,” je za 24ur.com dejala zapornikova mati.
Dodala je, da je v prošnji za odlok kazni navedla tudi zdravniška priporočila in podatke, vendar tega niso upoštevali. Potrdila je, da se je njen sin le nekaj ur pred smrtjo pogovarjal z njo in njeno sestro, tedaj pa naj bi ga napadel eden od sojetnikov.
Ker naj bi dogodek posnele tudi kamere, mati razmišlja, da bi na policijo podala zahtevo za začasno zaplenitev posnetkov nadzornih kamer. Te naj bi dokazale, kaj se je dogajalo pred smrtjo jetnika. Na policijski upravi Novo mesto so za 24ur.com dejali, da za zdaj niso dobili še nobene kazenske ovadbe.
Kdo bo odgovoren za tragedijo?
“Ves čas, torej celih 25 dni, je bil brez elektrike, radia, televizije... Jaz sem na vse to opozorila varuha človekovih pravic. Klicala sem na generalni urad policije, nihče ni odgovoril. Že marca sem v pismu zapisala, kdo bo odgovoren, če se sinu kaj zgodi, ker je v tako slabem psihičnem stanju. Še do danes nisem dobila nobenega odgovora,” je dejala mati.
“Gospa, sin vsega tega v Dobu ne bo zdržal,” ji je pred nekaj meseci dejal sinov odvetnik. Po njenih besedah je bilo za sina najhujše kaznovanje in izsiljevanje, imeli so ga tudi zaprtega. “Imam njegov dnevnik, v katerem vse to piše; piše, kako se je bal prijaviti te dogodke. Ni si upal prijaviti napadov. /.../ Meni je samo povedal, da ga komandir Železnik zafrkava in mu grozi in rekel, saj ti bom jutri na obisku vse pojasnil,” vendar je kasneje storil samomor, žalostno pojasnjuje.
“Samomor je storil zaradi pritiskov. Prosila sem za pomoč in je nisem dobila,” trdi. Poudari še, da jo kličejo tudi druge matere, ki imajo sinove v zaporih. Eni od njih je sin vsakič, ko se je poslovil od nje, dejal: “Mama, danes me zadnjič vidiš.”
Direktor Podržaj ji je dejal, naj ga več ne kliče, drugim pa je naročil, da se z njo sploh ne smejo pogovarjati. “Zelo žalostno, to se ne bi smelo zgoditi. Meni mojega otroka ne bo nihče vrnil. Želim pomagati tudi drugim v zaporih, želim, da se to ne bi več dogajalo. Naj država nekaj naredi v tej smeri. Na Dobu jim vzamejo prostost in vse pravice,” je še dejala.
Bili so v stiku z materjo in sinom
Podržaj je glede zahteve po zaplembi varnostnih kamer za 24ur.com dejal, da podatka o tem nimajo. Ali je bil zapornik problematičen, zaradi zakona o varovanju podatkov ni želel povedati. Je pa na vprašanje, ali je v zadnjem času govoril z jetnikovo materjo, odgovoril: “Stalno sem bil v stiku z njo, tudi po telefonu. Enkrat smo imeli tudi razgovor z obema. Komunikacija je bila stalna, z mano in drugimi delavci zavoda. Tukaj je bilo aktivnosti ogromno.”
Omenil je še, da je bil zapornik deležen služb, ki so na voljo zapornikom, od zdravstvene do psihološke oskrbe, v skladu s programom.
Dogodek bo preiskovala tričlanska komisija
"V petek ob 19.25 sta paznika odprla vrata bivalnega prostora, v katerem je bival obsojenec, da bi mu medicinska sestra izročila zdravila, ki mu jih je predpisal zavodski zdravnik. Opazila sta, da se je obsojenec obesil na trak rjuhe, ki ga je privezal na vodovodno cev. S stopali se je dotikal stola. Vsi trije so takoj pristopili do njega, medicinska sestra je tudi fizično preverila vitalne funkcije in ugotovila, da ne kaže znakov življenja,“ so v izjavi za javnost zapisali na generalnem uradu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Zavod za prestajanje kazni zapora Dob je takoj po odkritju samomora obvestil zdravnico Zdravstvenega doma Trebnje, ki je takoj prišla v zavod (ob 19.40 uri). O samomoru je bila obveščena tudi policijska postaja Trebnje, ki je opravila ogled kraja dogodka. Pred tem je bil s strani policije obveščen tudi dežurni preiskovalni sodnik, ki pa na kraj dogodka ni prišel, temveč je to prepustil policistom. Zdravnica, ki je opravila pregled trupla, ni ugotovila znakov nasilja. Izdala je zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti. Ugotovila je, da je smrt nastopila zaradi samomora z obešanjem, kot vzrok samomora pa je po njeni oceni depresivni sindrom in odvisnost od heroina. Odredila je sanitarno obdukcijo trupla. O smrti pokojnika so bili obveščeni vsi pristojni organi in njegovi ožji družinski člani, še piše v sporočilu za javnost.
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je izmed ustreznih delavcev Generalnega urada danes imenoval tričlansko komisijo z nalogo, da temeljito in vsestransko razišče vse okoliščine smrti. Po končanem delu komisije, ki bo izdelala izčrpno poročilo o njenih ugotovitvah okoliščin smrti obsojenca, bodo sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo medije seznanili z ugotovitvami.
Prenatrpani zapori ogrožajo življenja
V Sloveniji je bilo leta 2006 rekordno povprečno število zaprtih oseb od osamosvojitve, in sicer je bilo v povprečju zaprtih 1267 oseb. Med temi je bilo 890 obsojencev, 341 pripornikov, 11 oseb v uklonilnem zaporu in 25 mladoletnikov v prevzgojnem domu. V primerjavi z letom 2005 se je povprečno število zaprtih oseb povečalo za skoraj 14 odstotkov.
Stanje v slovenskih zaporih je slabo in se ne izboljšuje. V prvi polovici leta se je število zapornikov povečalo s 1364 na 1439, kar pomeni, da je prezasedenost 129,22-odstotna. Največja stiska je v Ljubljani, kjer je prezasedenost že 200,4-odstotna, je pred nekaj dnevi potrdil predstavnik uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Aldo Carli.
Tožba zapornikov proti državi
S problemi s prezasedenostjo in slabimi bivalnimi pogoji se soočajo tudi na Dobu. Stisko s prostorom rešujejo s premestitvami v manj zasedene zapore. Število obsojencev je skoraj enako kot lani; 1. julija je zaporno kazen tam prestajalo 447 obsojencev (13 več kot konec decembra), kar pomeni, da je prezasedenost 189-odstotna.
Predstavnik slovenskih zapornikov Franci Matoz je pred nekaj dnevi napovedal, da bo vložil odškodninske zahtevke, ker zaporniki prestajajo kazen v nehumanih bivalnih razmerah. Po njegovih besedah le-te ne zagotavljajo zakonsko postavljenih meril. Tako naj bi bilo vloženih več kot 300 odškodninskih zahtevkov.
