Po napadu bulmastifov na Tržičana Stanislava Megliča leta 2006 je ministrstvo za kmetijstvo oblikovalo posebno strokovno komisijo, naloga katere je bila ugotoviti vedenjske značilnosti teh psov, njihovega obnašanja in reagiranja v različnih okoljih ter vplivih. Sestavljala sta jo kinologa Franc Šterman in Alenka Černe ter veterinar Marjan Kastelic. Izdali so mnenje, da se pse pod določenimi pogoji lahko vrne lastniku, ki jih je želel nazaj. V njem je med drugim tudi zapisano, da se lastniku – ob neupoštevanju pogojev – pse takoj odvzame.
Šterman: Pse je imel za svoje otroke
"Stvar smo na široko obdelali in Baričeviču pod zelo strogimi pogoji dali možnost, da se mu psi vrnejo. Skozi proces izobraževanja in prevzgoje bi moral iti tako on kot psi, šele potem bi komisija ugotavljala, ali je sposoben biti njihov lastnik. Zapletlo se je pri tem, da so psi prestali prevzgojo, on pa ne. Čeprav sem mu konkretno povedal, da je najbolj ogrožen prav on, in mu ponudil svojo pomoč, se je le zahvalil in me nikoli ni poklical. Očitno je sklepal, da je dovolj sposoben in močan biti vodja krdela," je za 24ur.com pojasnil Šterman.
Po njegovem mnenju do včerajšnjega napada psov na njihovega lastnika Saša Baričeviča ne bi prišlo, če bi tudi on, tako kot psi, prestal prevzgojo. O napadu ima svojo teorijo: "Poznam prostor, kjer se je zgodilo, in predpostavljam, da je Baričevič prekršil pogoje, pod katerimi je smel prevažati pse. Sklepam, da so bili brez nagobčnikov, kar ne bi smeli biti, in so se med seboj napadli. Baričevič je pretep najverjetneje poskušal rešiti tako, da se je vanj vključil. Takrat pa je popolnoma jasno, da se krdelo vedno obrne proti tretji osebi, pa naj bo to kdor koli. Hudo mi je zanj, a žal je šlo za niz napak, narejenih z njegove strani," je še dodal.
Pojasnil je tudi, da se še tako nedolžne pasme v krdelu obnašajo popolnoma drugače: "Takrat se čredni nagon močno razvije, drug drugemu pomagajo. Ravno zato je imel Baričevič zelo stroge pogoje in ravno zato sem ga opozoril, da je prvi, ki bi lahko bil ogrožen, če ne bo spoštoval pogojev, ki smo mu jih postavili. A on je te pse imel za svoje otroke, to pa ne gre."
Černetova: Treh bulmastifov nihče ne spravi narazen
Alenka Černe, ki je bila prav tako članica omenjene komisije, je za 24ur.com poudarila, da je imel lastnik sicer vse zakonske podlage za pridobitev psov, ''z našim mnenjem ali brez''. A pred vrnitvijo psov so mu v zgoraj omenjenem mnenju postavili stroge pogoje, da bi zavarovali njega in okolico: prevzgojo lastnika in psov, posamične sprehode, ločene pesjake, nagobčnike v javnosti, kovinske ovratnice na zadrgo ... Ob ogledu psov člani komisije niso opazili znakov nasilja, odločilno je bilo tudi, ker je lastnik živel sam, brez družine.
Večkrat naj bi ga obiskali inšpektorji, ki naj bi ugotovili, da se drži navodil. Tudi sosedje ga niso nikoli videli na sprehodu z njimi. Očitno pa vendarle ni poskrbel za lastno varnost. ''Povedali smo mu, da mora imeti pri sebi vseskozi razpršilo za primer, če bi se psi stepli med seboj. Treh bulmastifov ne more nihče dati narazen," je še dodala Černetova.
Na očitke, da psov ne bi smeli vrniti istemu lastniku, odgovarja z vprašanjem, kdo bi hotel bulmastife, ki so nekoč že napadli. Tragedija jo je presenetila in šokirala. ''Ni mi vseeno. Potrudili smo se in postavili pogoje, da bi zaščitili njega in okolico.''
Kastelic: Če bi upošteval navodila, bi do tragičnega dogodka težko prišlo
Veterinar Marjan Kastelic je pojasnil, da ''moje delo v komisiji za oceno o vrnitvi bulmastifov ni bilo ocenjevanje obnašanja psov in njihove nevarnosti. Kot veterinar sem ocenil zdravstveno stanje psov, predvsem zaradi dolgotrajnega bivanja v zavetišču in podal ločeno mnenje k poročilu komisije, ki se v nobeni točki ni dotikalo vrnitve psov. Poročilo o primernosti vrnitve in pogojih sta podala člana komisije, kinologa Alenka Černe in Šterman Franc.'' Meni, da bi ''do takšnega tragičnega dogodka težko prišlo, če bi lastnik upošteval vsa navodila, ki sta jih v poročilu navedla omenjena kinologa''.
Hajdinjak: Joy je bila vodja tropa
Pogodbo za prevzgojo je imel direktor šole in zavetišča za živali Centra Meli pri Trebnjem Dušan Hajdinjak. Maja 2006 po napadu v Ljubljani ga je pokojni Baričevič prosil, če bi prevzel prevzgojo psov. Pri njem doma je ugotovil, da so bulmastifi slabo socializirani, z močnim tropskim nagonom. Na podlagi ocene je izdelal program šolanja in ga poslal na sodišče in Vurs. Atlas in Joy, ki sta napadla, sta bila takrat pod pristojnostjo sodišča, Atos, ki naj ne bi sodeloval pri napadu, pa pod pristojnostjo Vursa.
Konec junija 2006 so začeli s šolanjem na Gmajnicah, dvakrat tedensko do štiri ure. Čez tri mesece so imeli prvi preizkus. Takrat je bil viden napredek, a ne dovolj za vračanje psov. Drugi preizkus je bil februarja 2007, ampak samo za Atosa. Prestal ga je in z odločbo odšel domov, Joy in Atlas pa sta ostala v zavetišču Gmajnice. Sčasoma so psa prepustili Vursu, ki je izdal odločbi o evtanaziji. Zatem pa so sestavili tretjo komisijo, ki je pred mnenjem o vrnitvi preverila pse skupaj, izpuščene, v hiši, z ljudmi, z neznanci. Ocena je trajala tri, štiri ure. ''Med preizkusom je bila zadeva čudovita,'' opisuje Hajdinjak. ''Ni bilo nobenega pretepa. Poležavali so po travi ...''
Ob vrnitvi maja lani je lastnik dobil navodilo, da mora obnoviti znanje ravnanja z živalmi. ''Julija 2009 je prišel k nam na obnovitveni tečaj. Z vsakim psom je opravil čez 30 ur. Obdelali smo socializacijo, gibanje v urbanem okolju, prevažanje v vozilu, uporabo oprsnic in nagobčnikov. Preverili smo vse, od hrupa, vožnje kolesarjev, poslušnosti ...'' Lastnik je obvladal vsakega od psov. ''Delal je pridno in dosledno.'' Še enkrat je prišel avgusta lani, ''vseskozi sva bila v stiku. Ni poročal o nobenih težavah.''
Tudi ob njegovem nenajavljenem obisku je lastnik pravilno postopal s psi – Joy je bila izpuščena, samca sta bila zaprta v pesjakih. ''Tudi naročeno mu je bilo, da mora biti vsak pes posebej. Koliko se je dejansko držal, pa se je pokazalo včeraj.'' Med šolanjem psi torej niso pokazali agresije do lastnika. ''Le psička Joy je bila pokroviteljska, bila je zelo navezana nanj. Zanj bi umrla.''
Zato se Hajdinjak sprašuje, kaj se je zgodilo. ''Joy je bila tudi vodja tropa, ker je bila najstarejša.'' Sumi, da je prišlo do prevlade in vnovične združitve v trop. Ne izključuje možnosti, da so se pred napadom stepli med seboj, lastnik pa je posegel vmes. Kot je seznanjen, je pokojnik sicer imel razpršila za obrambo v primeru pretepa med psi. Če ga je imel v usodnem trenutku pri sebi, ne ve. Kot zanimivost je povedal še, da so se vsi bulmastifi izredno bali vode. ''Ko si samo poškropil proti njim, so se takoj poskrili.'' Upa, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Opozarja, da pravilniki določajo, da imajo ljudje lahko zdaj še več psov.
Klemenčičeva: Moralo se je zgoditi!
"Da se bo napad zgodil, sem vedela takoj, ko je bilo odločeno, da se ti psi vrnejo nazaj k lastniku. Vse skupaj je zelo tragično, edina pozitivna stvar je, da, če je že moral nekdo nastradati, ni nastradal nekdo, ki se je znašel ob napačnem času na napačnem mestu," pa je na svojem blogu zapisala Alenka Klemenčič, predsednica Športno kinološkega društva Bajka, kjer imajo edini v Sloveniji dovoljenje Veterinarske uprave RS (Vurs) za prevzgojo nevarnih psov.
Za 24ur.com je povedala, da sta bila dva bulmastifa na prevzgoji, vendar ne pri njih. Na zadnjem naroku je sodnik po njenem vedenju odločil, da se mora lastnik šolati, vendar v Bajko ni prišel. Če bi prišel, bi ga lahko naučili, kako naj z njimi hodi na sprehod, kako naj postopa, kako naj se ogiba nevarnim situacijam in podobno.
Vrnitev psov kot trop nazaj v isto okolje k istemu lastniku je po njenem mnenju napaka. Manj možnosti za napad bi bilo, če bi jih ločili, dali v drugo okolje in drugim lastnikom. ''Pes, ki je večkrat napadel, bo še enkrat. Sploh, če je v tropu.'' Po njenih besedah bi bil njihov predpogoj, če bi pse dobili na prevzgojo v Bajko, da jih ne bi vrnili v isto okolje in istemu lastniku.
Pojasnila je še, kakšen je najboljši odziv v primeru napada psov. ''Če jih je več, je najbolje otrpniti in se narediti mrtvega. Predvsem se uleči na tla, si pokriti glavo in trebuh, se čim bolj stisniti k sebi in počakati, da mine. Sam ne moreš nič.'' Opozarja, da lahko z mahanjem z rokami pse še bolj razdražimo, prav tako skušajmo biti kar se da tiho, saj jih ''cviljenje in javkanje'' lahko še bolj spodbudi.
Vidic: Psi so bili tempirana bomba
Da so psi tempirana bomba in so v skrajni fazi nevarni tudi zanj, je lastniku odkrito povedal tudi veterinar in kinolog Jože Vidic, ki je napad komentiral v včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER. "Nisem hotel ničesar napovedovati, a vsak poznavalec ve, da se pes upre, če mu kaj ni prav. Tudi svojemu skrbniku. Pes gleda na življenje skozi pasje oči, in ko občuti, da je nekaj narobe, da ga nekdo ogroža, se odzove. In to z napadom. Poleg tega je krdelo psov zelo povezana skupnost. Če eden napade, mu drugi sledijo. V tem primeru mislim, da je bila Joy vodja, Atlas ji je sledil. Kaj se je dogajalo, je stvar, ki je najbrž nikoli ne bomo izvedeli," je še dodal.
Spomnimo ...
Trije bulmastifi so včeraj okoli 16. ure na dvorišču domače hiše raztrgali 52-letnega lastnika Saša Baričeviča. Sosedje so slišali njegove krike in poklicali policiste. Ob prihodu na kraj so poskušali odvrniti napad psov na lastnika in sebe, pri čemer so enega s strelnim orožjem usmrtili, drugega pa ranili. Še živa psa sta se nato zatekla v uto na dvorišču, kjer so ju imeli pod nadzorom do prihoda veterinarskega inšpektorja. Pozneje so ju uspavali, lastnik je bil mrtev že na kraju dogodka. Zanj so odredili sodno obdukcijo, o zbranih ugotovitvah bodo obvestili tožilstvo.
Gre za iste pse, ki so napadli že leta 2006 in imajo tudi sicer nasilno preteklost.
KOMENTARJI (510)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.