LJ
Weather
20° | 13°

 

Več žrtev plazov tudi zaradi specifičnih razmer?

Zaradi snežnih plazov je letos v Sloveniji umrlo šest ljudi. To je precej več kot prejšnja leta, ko sta zaradi plazov povprečno umrli dve osebi letno. Zadnja nesreča je bila v nedeljo, ko je plaz zasul tri pohodnike.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Plaz na Raduhi zasul tri pohodnike

Plaz na Raduhi je zasul tri pohodnike, dva sta pri tem umrla, tretji pa se je uspel rešiti. (Foto: PU Slovenj Gradec)

Gorski reševalci so letos opravili 31 intervencij, od tega šest zaradi snežnih plazov, v katerih je letos umrlo šest ljudi. Zadnji dve smrtni žrtvi je terjal plaz, ki se je v nedeljo dopoldne sprožil na planini Grohat pod Raduho, kjer je sicer znano območje proženja plazov. "Nesreče se dogajajo vsako leto, je pa letos nesreč in žrtev več kot prejšnja leta," je dejal predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik.

Letos je bilo več plazov

Letošnje leto je glede na vremenske razmere specifično, ne le v Sloveniji, tudi v tujini. Pogostokrat sneži, sneg se ne sprime s podlago, v zadnjem obdobju je zaradi višjih temperatur tudi vse težji. Plazovi nastajajo tudi spontano zaradi teže snega, pojasnjuje Potočnik.

Snežni plaz na Raduhi

Snežni plaz na Raduhi (Foto: PU Slovenj Gradec)

Ob tem opozarja, da je treba na opozorila agencije za okolje o nevarnosti proženja snežnih plazov – ta je trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici – vedno gledati tudi lokalno. To lahko pohodniki po Potočnikovih besedah preverijo tudi na regijskih postajah oz. društvih gorskih reševalcev. Gorski reševalci ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi v času, ko velja druga ali tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, saj denimo v času četrte stopnje pohodniki večinoma ne zahajajo v gore.

Potočnik pohodnikom svetuje, da se v zimskem času v gore odpravljajo primerno pripravljeni in opremljeni z lavinsko žolno, sondo in lopato. Vedno naj se odpravljajo v družbi drugih, nevarna območja naj prečkajo posamezno, vsekakor pa je pred odhodom v gore treba preveriti vremenske razmere in se seznaniti z nevarnostjo proženja snežnih plazov.

Konec januarja je na Krvavcu plaz zasul 52-letnika. 7. februarja je na Voglu plaz zasul 17-letnega smučarja, en teden kasneje pa je plaz zasul še deskarja na Zelenici. Vsi smučarji, ki so se letos poškodovali, so smučali izven urejenih smučišč. Zadnji dve osebi pa sta umrli pod plazom, ki se je v nedeljo sprožil na planini Grohat pod Raduho.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 8
 
Sploh ne vem, kaj bi rekla. Škoda je dveh tako super fantov. Celo življenje sta še imela pred sabo. Ob takih nepredvidljivih usodnih trenutkih ki vsak dan jemljejo življenja našim znancem in prijateljem me zgrabi, da bi preprosto končala z vsem delom in uživala, kakor da je zadnjič...
 
ne jih obosjat za stvari ki so jih radi počeli. Dragi novinarji odpravite se tja kjer internet ne seže in so malo odklopite od tek kratkih, nepopolnih in strah vzbujajočih novičk. Vas z veseljem peljem v gore in še koga od tistih ki pišejo slabe komentarje. Nekaj jih gotovo ve kaj se dogaja nad 1000m in nad 2000m nad morjem. Ne dogajojo se samo slabe stvari.
 
Ja eni si malo prevec upajo, sam pri tem nic ne moremo "vsako tele ma svoje veselje" pravjo... Ce uzivamo na snegu se lahko zgodi marsikej nepredvidljivega... Zalostno da se toliko ljudi poskoduje ali celo umre... Socustvujem s svojci...

Gozdar3 bravo, super ugotovitev;) hehe...
 
staford123 01.03.2010 15:01:49
Plazovi so stari toliko kot je zemlja v današnji podobi. Žrtve pa so zato, ker so ljudje vedno bolj smeli. Planine so zanimive tudi pozimi. Človek pa hoče doživeti vedno nekaj novega, nekaj kar je polno adrenalina. Žal pa se to včasih konča tragično.
 
Haha, še predno sem opazila komentarje, sem se spraševala, kako je možno, da je v Zasavskem hribovju in celo na obali večja verjetnost pojavljanja snežnih plazov kot pa v Julijskih Alpah. Landslide...
 
no sej ne da smo od 24ur pričakoval kaj drugega...
hahahaha..
.
Bravo gozdar3 - lepo si "razkrinkal" tele "vrhunske strokovnjake in novinarje" :-)
 
karta verjetnosti plazov je mišljena za verjetnost pojavljanja ZEMELJSKIH, ne pa snežnih plazov. če kliknete na sliko in pozorno preberete podatke, boste videli, da gre za zemeljske plazove.
Več komentarjev