Več žrtev plazov tudi zaradi specifičnih razmer?

Gorski reševalci so letos opravili 31 intervencij, od tega šest zaradi snežnih plazov, v katerih je letos umrlo šest ljudi. Zadnji dve smrtni žrtvi je terjal plaz, ki se je v nedeljo dopoldne sprožil na planini Grohat pod Raduho, kjer je sicer znano območje proženja plazov. "Nesreče se dogajajo vsako leto, je pa letos nesreč in žrtev več kot prejšnja leta," je dejal predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik.

Letos je bilo več plazov

Letošnje leto je glede na vremenske razmere specifično, ne le v Sloveniji, tudi v tujini. Pogostokrat sneži, sneg se ne sprime s podlago, v zadnjem obdobju je zaradi višjih temperatur tudi vse težji. Plazovi nastajajo tudi spontano zaradi teže snega, pojasnjuje Potočnik.

Ob tem opozarja, da je treba na opozorila agencije za okolje o nevarnosti proženja snežnih plazov – ta je trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici – vedno gledati tudi lokalno. To lahko pohodniki po Potočnikovih besedah preverijo tudi na regijskih postajah oz. društvih gorskih reševalcev. Gorski reševalci ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi v času, ko velja druga ali tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, saj denimo v času četrte stopnje pohodniki večinoma ne zahajajo v gore.

Potočnik pohodnikom svetuje, da se v zimskem času v gore odpravljajo primerno pripravljeni in opremljeni z lavinsko žolno, sondo in lopato. Vedno naj se odpravljajo v družbi drugih, nevarna območja naj prečkajo posamezno, vsekakor pa je pred odhodom v gore treba preveriti vremenske razmere in se seznaniti z nevarnostjo proženja snežnih plazov.

Konec januarja je na Krvavcu plaz zasul 52-letnika. 7. februarja je na Voglu plaz zasul 17-letnega smučarja, en teden kasneje pa je plaz zasul še deskarja na Zelenici. Vsi smučarji, ki so se letos poškodovali, so smučali izven urejenih smučišč. Zadnji dve osebi pa sta umrli pod plazom, ki se je v nedeljo sprožil na planini Grohat pod Raduho.