Kot smo že pisali, so v soboto policiste obvestili, da se je v stanovanjski hiši v Šempetru pri Otočcu zgodila tragedija. Policisti so v hiši našli hudo poškodovano žensko in mrtvega moškega.
Kot so danes sporočili s PU Novo mesto, so kriminalisti z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je 52-letni moški s pištolo na hodniku stanovanjske hiše v prsni koš dvakrat ustrelil svojo 48-letno zunajzakonsko partnerico. Nato se je v eni izmed sob v hiši ustrelil. Ob prihodu policistov moški ni kazal znakov življenja, hudo poškodovano žensko pa so reševalci oskrbeli in jo odpeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa v UKC Ljubljana. Po zadnjih informacijah je hudo poškodovana, vendar ni v življenjski nevarnosti.
Ogleda kraja dejanja sta se udeležila preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka. Preiskovalna sodnica je za pokojnega moškega odredila sodno obdukcijo.
Tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik je sporočila, da so novomeški policisti nesoglasja in nasilje med partnerjema obravnavali že januarja, ko je 48-letna ženska zaradi psihičnega nasilja proti partnerju podala kazensko ovadbo. Zaradi psihičnega nasilja in groženj so novomeški policisti 4. januarja osumljencu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Takrat so zaradi groženj, ki jih je izrekel osumljenec, povprašali več oseb, vendar suma, da bi imel moški v posesti orožje, ni bilo, kar je potrdila tudi njegova partnerica. O izrečenem ukrepu so obvestili Center za socialno delo v Novem mestu in preiskovalnega sodnika, ki je ukrep policistov potrdil in ga podaljšal za 10 dni.
Drenikova je še sporočila, da policisti v času, ko je trajal ukrep prepovedi približevanja, niso bili obveščeni o morebitnih kršitvah prepovedi. Po preteku prepovedi pa žrtev ni zahtevala podaljšanja ukrepa.
Kaj privede človeka, da umori bližnjo osebo?
Za takim nasiljem vedno, razen v primeru silobrana, stoji šibka kontrola map agresivnih impulzov, je za 24ur.com pojasnila psihologinja dr. Andreja Pšeničny. Kot pravi, človek takrat sporov in konfliktov ne more reševati drugače kot z agresivnim vedenjem. ''Ko se jeza v človeku tako močno nakopiči in nato izbruhne, ljudje, ki imajo šibko kontrolo nad impulzi, ne obvladujejo več svojih dejanj in lahko pride do umora,'' je pojasnila. Prav strah in beg pred bolečino lahko porušita notranje nadzorne meje – tisto, kar nam znotraj nas postavlja meje – in privedeta do skrajnih ukrepov.
Pšeničnyjeva še pravi, da v odzivanju agresivnosti med spoloma ni razlik, te se kažejo v načinu izražanja. Ženske agresivnost izražajo na bolj pasiven način in z verbalno agresijo, moški pa s fizično. ''Vendar tega ne gre posploševati. Na vse vpliva več faktorjev istočasno,'' poudarja.
Vsaka situacija, ki povečuje napetost ali občutek obremenitve, lahko prispeva k temu, da obrambe prej popustijo, in takrat vedno bolj prihaja na dan ta oblika primitivnejšega vedenja, nasilje. ''Bolj smo napeti, prej obrambe popustijo. Vedno pa gre za splet okoliščin; treba je upoštevati dolgotrajen odnos v družini, med žrtvijo in storilcem, treba je pogledati ozadje. Zadaj so dolge prepletene zgodbe,'' je povedala in dodala, da so razen pri ubojih v afektu družinske tragedije posledica dolgotrajnega nasilja, najprej osebnega, nato fizičnega, ki se konča z umorom.
