Trgovina z ljudmi prek naših državnih organov?

Ples je že leta le uradna krinka za najbolj umazano mrežo, ki novači dekleta v Dominikanski republiki, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). "Gre za prostitucijo, po našem mnenju tudi z elementi izkoriščanja, kar je že sestavni del trgovine z ljudmi," pojasnjuje Andrej Šter z MZZ.

Dekleta novačijo na karibskem otoku, 8000 kilometrov od Slovenije. V Argentini jim mora nato konzularno osebje predati v Sloveniji pripravljena dovoljenja, pripoveduje Mateja Lesar Markovič, konzularna predstavnica v Argentini. "Nekatera dekleta se zavedajo, za kaj gre, nekatera pa naivno pridejo v Slovenijo. Veliko je mater samohranilk, ki v svoji državi pustijo majhne, mladoletne otroke."

Z urejenimi dokumenti preko evropskih letališč prispejo na Brnik. Pot naprej, razporejanje po nočnih lokalih in prostitucijo, je v eni od obtožnic popisalo tožilstvo. "Za marsikaterim dekletom se verjetno izgubi sled in tukaj je velika odgovornost vseh tistih, ki smo pri tem sodelovali," še pravi Šter.

O podrobnostih že leta govori policija. Da ni nobenega dvoma, da so dekleta prišla, da bi služila s prostitucijo, ugotavljajo sodišča, a se zatakne pri dokazih izkoriščanja.

Tožilstvo celo v letnem poročilu ugotavlja, da so se lani srečali "z izjemno velikim številom žrtev, gre za državljanke Ukrajine in Dominikanske republike z urejenimi delovnimi dovoljenji in drugimi potrebnimi dokumenti za bivanje v naši državi, kar izpričuje izjemno organiziranost storilcev." Ti v imenu svobodnega pretoka ljudi nemoteno delujejo. "Za to se zanimajo tudi kakšni poslanci ali ministrstva," še pravi Šter. Po naših dokumentih sega v vrh državnih institucij.

Zakaj se tega ne prepreči?

V obeh ključnih institucijah, ki dekletom omogočita delo in bivanje v Sloveniji, njihovim delodajalcem pa posel z njimi, priznavajo: vemo, da so barske plesalke dejansko le krinka. "Tudi sami sumimo, da se bodo ukvarjala z dejanji, ki niso v skladu s tistim, za kar je bilo izdano delovno dovoljenje," pravi Miha Šepec z zavoda za zaposlovanje.

"Problem Dominikank, ki prihajajo v Slovenijo, je bil zaznan kot problematičen že pred tremi, štirimi leti," pravi Sandi Čurin, koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.

A če to vemo od leta 1995, kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, zakaj ob dopisih policije, tožilcev in ambasad, ki trdijo, da dekleta končajo v prisilni prostituciji, izdaje dovoljenj preprosto ne ustavijo? Samo sum, da se nekdo ukvarja s prostitucijo, ne zadošča. Šele ob pravnomočni obsodbi – torej po več letih na sodiščih, imamo vzvod za ukrepanje, pravi Šepec.

Kaj pa notranje ministrstvo, zakaj spornim delodajalcem za dekleta izdaja dovoljenja za bivanje? "Dovoljenje dobijo, ker izpolnjujejo vse zakonske pogoje, zato je upravna enota dolžna izdati dovoljenje za prebivanje," odgovarja Gregor Janc z MNZ. Kar organizatorji še kako dobro vedo.

Za delovno mesto z uradno oznako plesalka slovenski zavod za zaposlovanje vsako leto izda dovoljenje za delo približno 200 mladim dekletom iz Dominikanske republike. Samo v letošnjem letu jih je žig zavoda za zaposlovanje dobilo že 53.

In to lahko počnejo z mirno vestjo? "Mi lahko v vseh teh primerih samo obveščamo policijo," pravi Šepec.

Ministrstvo je upravnim enotam posredovalo več usmeritev in načinov, kako dejansko preverjati, ali tujec oz. tujka prihaja z namenom, za katerega je zaprosila za vstop v Slovenijo, pravi Janc.

In če se ugotovi, da predstavlja grožnjo javnemu redu in miru – kar je precej redko – dovoljenja ne izdajo. Kakšne so torej sploh možnosti, da se temu naredi konec? "Da se gre v preučitev možnosti ponovne uvedbe uredbe o omejitvi zaposlovanja in v tej smeri se tudi preučijo te možnosti," pravi Čurin. Medtem ko se to preučuje, pa se vsak dan odvijajo nove in nove tragične zgodbe mladih Dominikank.