Štaba: Za smrt 19-letnic odgovorni politiki, ti odgovornost prelagajo na voznika

Robert Štaba z AMZS in Zavoda Varna pot je prepričan, da bi morali smrti mladih na naših cestah preprečiti. Zadnji dve leti se stanje glede prometne varnosti na naših cestah slabša in Štaba je prepričan, da je poslabšanje rezultat nepremišljenih potez naših politikov, ki so podprli sprejetje novele o cestnoprometnih predpisih, s katero je takratna vlada znižala kazni za nekatere prometne prekrške.

Poleg individualne odgovornosti voznika je to sistemska odgovornost politikov, opozarja Štaba. "To, kar se gremo v Sloveniji zadnji dve leti, je sistemski problem, ki je nastal zaradi političnih igric, ko so politiki zelo stabilen sistem spreminjali z neargumentiranimi in nestrokovnimi ukrepi, s spreminjanjem zakonodaje," je v oddaji Svet na Kanalu A dejal Štaba.

Poziv vladi, naj nemudoma ukrepa

Zavod Varna pot opozarja, da smo kljub zavezam najodgovornejših politikov, da Slovenija vstopa v desetletje večje prometne varnosti kot država, ki je bila po prometni statistiki v času od 2001 do 2007 na repu Evropske unije, začeli nazadovati, nazadovanje pa se izraža z izgubo zdravja in življenj. Zato bodo na vlado naslovili javni poziv, naj preuči zakonodajo ter sistem na področju varnosti v cestnem prometu, nemudoma ukrepa in prevzame odgovornost za pozitivne ukrepe na tem področju.

35-letnik, ki je zbil dekleti in pobegnil s kraja nesreče, nato pa se peš vrnil na mesto nesreče, da bi pobral odpadlo registrsko tablico, ima namreč po podatkih policije pestro preteklost, saj je bil že kaznovan s področja prometa in področja kaznivih dejanj. "Tak voznik nima kaj delati na cestah. Po prejšnji zakonodaji bi mu policisti lahko odvzeli vozilo, po trenutni pa mu vozila zaradi vožnje brez izpita ne morejo odvzeti," opozarja Štaba in se sprašuje, kako se poslanci posredno počutijo danes, ko so julija lani glasovali za ne tako striktno zakonodajo.

Sporni 23. člen ZprCP

Poglejmo eno od sprememb, ki jo je prinesla novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki je začela veljati 1. septembra lani in za katero Štaba trdi, da policistom odvzema pooblastila, da bi večkratnim kršiteljem in voznikom brez vozniškega izpita lahko zasegli vozilo. Gre za 23. člen ZprCP, ki govori o tem, kdaj lahko policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška. Zadnja sprememba zakona določa zaseg vozila v primeru, če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek, in sicer le v primerih vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi.

Prav tako po novem 23. člen zakona določa, da se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700 evrov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

Pred spremembo zakonodaje septembra lani je veljalo, da se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 evrov. Prav tako se za hujši prekršek šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

Kot je poudaril Štaba, bi – če vlada ne bi spremenila 23. člena ZprCP – policisti lahko povzročitelju zasegli vozilo že, če bi vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj takšen voznik res nima kaj delati na naših cestah!

Štaba dodaja, da primeri iz tujine kažejo, da v najbolj varnih državah prisluhnejo stroki, naredijo takšen sistem, ki je stabilen od pet do 10 let in na osnovi teh analiz se nekaj spremeni. Pri nas pa se, po besedah Štabeta, spreminja vsako leto, kar daje napačno sporočilnost vsem udeležencem v cestnem prometu. "Žanjemo tisto, kar nekdo napačno seje," je bil do dela naših politikov kritičen Štaba, ki je prepričan, da je smrt 19-letnic na vesti parlamenta.

Proti spremembi zakona le opozicijski stranki SD in PS

Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je začela veljati 1. septembra 2012, so podprle koalicijske poslanske skupine. Proti predlaganim rešitvami so se opredelili v opozicijskem SD (7 poslancev se je vzdržalo glasovanja, le poslanka Majda Potrata je glasovala proti), medtem ko so poslanci Pozitivne Slovenije sejo obstruirali.

PS: Spremembe zakona so bile nesmiselne, saj je bil prejšnji zakon učinkovit

V Pozitivni Sloveniji danes pojasnjujejo, da so sejo obstruirali v znak protesta, ker v stranki nasprotujejo spremembam zakona, s katerimi je nekdanja vlada omilila kazni za cestno prometne prekrške. Svoje nasprotovanje spremembi zakona so utemeljili z ugotovitvami, da so visoke kazni v prej veljavnem zakonu prinesle bistveno manj smrtnih žrtev v cestnem prometu, kar pomeni, da je bil zakon dober in so spremembe zato nesmiselne. "Zniževanje kazni zagotovo ne pripomore k večji varnosti na naših cestah. Sistem kaznovanja bi moral biti dolgoročen in stabilen in ga ne smemo kar naprej spreminjati. Poleg tega se nam je zdelo neenakomerno zniževanje glob problematično z vidika načela sorazmernosti sankcij za prekrške," je odločitev PS, da obstruira sejo, pojasnila poslanka Alenka Pavlič.

SD: Preslišana so bila opozorila stroke

"Socialni demokrati smo venomer opozarjali, da je pri spreminjanju zakonskih predpisov, še posebej v občutljivih sistemih, pri katerih lahko najmanjše nepremišljene spremembe povzročijo veliko škode, treba izhajati iz strokovnih analiz in preverjenih praks. Žal se pri spreminjanju cestnoprometne zakonodaje, kljub opozorilom stroke, temu ni sledilo. Socialni demokrati menimo, da je nedavna tragedija in vsaka žrtev prometnih nesreč več kot alarmantno opozorilo, da morajo stroka, politika in vsi udeleženci z roko v roko tvorneje sodelovati pri varnosti v cestnem prometu," so v odzivu na nesrečo dejali v poslanski skupini SD in opozorili, da se cestnoprometna kultura začne z ustrezno vzgojo najmlajših in se gradi postopoma skozi leta ter pomaga k dolgoročnejšemu zagotavljanju in preprečevanju prometnih prekrškov in posledično prometnih nesreč.

SDS: Odgovornost je na strani voznika

Na vprašanje, ali se čutijo osebno odgovorne za tragično nesrečo, je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko dejal, da je smrt dveh mladih deklet tragičen dogodek. Staršem in svojcem izrekajo iskreno sožalje, odgovornost za nesrečo pa po mnenju Tanka nosi povzročitelj nesreče. Kot dodaja Tanko, se za vse kršitve, ki jih je storil povzročitelj, kazni v noveli zakona, ki jo je parlament sprejel lani poleti, niso spremenile. "Zakonodaja sama tudi ne more neposredno vplivati oziroma preprečiti takšnih nesreč, pričakujemo pa, da bodo pristojni organi preiskavo nesreče čim prej zaključili in da bo povzročitelj nesreče ustrezno obravnavan in kaznovan."

Podoben odgovor so nam posredovali tudi iz Nove Slovenije. "Politika je sprejela tudi zakonodajo, ki veleva, da vozniki ne smejo pijani sesti za volan in da morajo skozi naselje voziti 50 km/h ter da morajo imeti za upravljanje vozila veljavno vozniško dovoljenje. Neodgovoren državljan, ki je odgovoren za smrt dveh mladih deklet, ni upošteval niti enega zakonskega določila," pojasnjujejo v NSi.

DL: Takšnih tragedij tudi zakonodaja ne more preprečiti

V DL opozarjajo, "da se moramo zavedati, da še tako stroga zakonodaja in visoke kazni ne morejo ustaviti posameznikov, ki s svojo neodgovornostjo in nezrelostjo povzročajo tragične dogodke, kot je bil ta." V konkretnem primeru gre izključno za zlorabo oziroma nespoštovanje zakonodaje in osnovne kulture obnašanja v prometu.

SLS: Potrebna je preventiva in zavest, ne samo kazni

Odzvali so se tudi v stranki SLS, kjer so zapisali, da ta tragična nesreča nujno zahteva preučitev možnosti, na kakšen način se lahko takšne tragedije prepreči v prihodnosti in kako dvigniti zavedanje ljudi ter vsakega voznika, da je za volanom najprej in predvsem odgovoren on sam. "Gleda na spremembe zakonodaje v zadnjih letih, je državni zbor leta 2011 občutno povišal kazni za hujše prekrške v cestnem prometu in novela zakona v letu 2012 v to materijo ni posegala, kot tudi ne na področje alkoholiziranosti za volanom, ki je več kot očitno vzrok za omenjeno nesrečo, res pa je, da je zakon nekoliko spremenil materijo okoli zasega vozila. Toda, ali je zakon, ki velja šele dobrih 8 mesecev, resnično preprečil policistom, da bi omenjenega voznika še pred tragedijo odstranili s ceste, lahko povedo samo organi pregona v okviru postopkov, ki so jih vodili proti omenjeni osebi," so v odgovoru zapisali v SLS in dodali: "Znano je, da izključno visoke kazni niso zadosten pogoj za zmanjšanje nesreč, tu je pomembna tudi preventiva, predvsem pa zavest v glavah ljudi, ki jo razvite države poznajo že dolgo, da je kršenje prometnih predpisov in vožnja v alkoholiziranem stanju ne samo prekršek temveč zločin vreden vsega obsojanja. Zato odgovornosti za tragedijo ne gre posploševati in jo prevračati z individualne ravni na kolektivno."

Policijska preiskava še poteka, povzročitelj na prostosti

S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da policijska preiskava nesreče še vedno poteka. Na policiji, ker preiskava še poteka, niso pojasnili, kako je mogoče, da povzročitelj nesreče ni v priporu. Na Hrvaškem se je 25. aprila zgodila huda prometna nesreča, v kateri je eno dekle umrlo, dve mladi ženski pa sta huje ranjeni. Nesrečo je zakrivil 20-letnik, ki je z BMW-jem divjal po ulicah Slavonskega Broda in se pri tem zaletel v tri mlada dekleta. Povzročitelj nesreče, ki z mesta nesreče ni pobegnil, je ves čas preiskave za zapahi, saj mu je sodnik takoj po nesreči odredil mesec dni preiskovalnega zapora.

Spomnimo

Huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek ob 20.30 na Slovenčevi ulici v Ljubljani. 35-letni Ljubljančan je vozil osebno vozilo alfa 156 po Slovenčevi ulici iz smeri obvoznice proti Tolstojevi ulici ter na prehodu za pešce trčil v 19-letni peški (iz Ljubljane in Izole), ki sta z njegove leve strani pravilno prečkali vozišče na prehodu za pešce. Po silovitem trčenju sta peški obležali na pločniku ob levem robu vozišča, voznik pa je pobegnil. Nekaj minut po trčenju se je vrnil na mesto nesreče, da bi pobral odpadlo registrsko tablico, zato so ga ljudje, ki so dekletoma priskočili na pomoč, zadržali do prihoda policistov. Policisti so ugotovili, da gre za 35-letnega voznika, ki je po nesreči vozilo parkiral na Vodovodni cesti in se peš vrnil na kraj nesreče. Obe poškodovani peški so zaradi hudih poškodb odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer pa sta naslednji dan umrli.

Kot so ugotovili policisti, 35-letnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, njegovo vozilo ni bilo registrirano, na vozilu je imel dve različni registrski tablici, rezultat preizkusa alkoholiziranosti pa je bil nad dovoljeno koncentracijo. Na Inštitutu za sodno medicino Ljubljana mu je bil odrejen in opravljen strokovni pregled, ki bo pokazal morebitno prisotnost drog in nedovoljenih substanc. Če bo moški obsojen, mu grozi do 12 let zapora.