'Podjetna' osmerica tujcem omogočala nezakonito priseljevanje v Slovenijo

Kriminalisti oddelka za organizirano kriminaliteto PU Koper so že leta 2013 in 2014 zaznali pojavno obliko kaznivih dejanj, povezanih s tako imenovanimi zlorabami delovnih dovoljenj in dovoljenji za prebivanje, ki naj bi jih storili predvsem državljani Srbije, BiH, Kosova, Rusije in Ukrajine. V teh dveh letih je bilo uspešno zaključenih že več preiskav, v nekaj primerih pa so bile ugotovitve predane drugim pristojnim policijskim enotam oziroma policijskim upravam po Sloveniji, saj so bila kazniva dejanja storjena na njihovih območjih.

Vse skupaj naj bi vodil in koordiniral zakonski par iz Srbije

Kriminalisti so se povezali tudi z drugimi pristojnimi uradi in v letu 2015 končali preiskavo zoper zakonski par iz Srbije, ki je na območju slovenske obale in Ljubljane s pomočjo sostorilcev v letih 2014 in 2015 izvršil skupno kar 23 kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje 23 tujcev, od tega je bilo storjenih 13 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, 3 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države in 7 kaznivih dejanj poskusa prehoda čez mejo. Kriminalistično preiskavo je usmerjalo pristojno okrožno državno tožilstvo v Kopru, kamor je bila tudi podana kazenska ovadba zoper osumljene.

V zaključeni kriminalistični preiskavi je bilo tako skupno ovadenih 8 oseb, in sicer 60-letnik ter 54-letnica z območja Srbije, 38-letnica in 38-letnik z območja Portoroža, 30-letnik in 40-letnik z območja Srbije, 35-letnik z območja Portoroža ter 38-letnik z območja Ljubljane.

Vsak od 23 tujcev naj bi ovadenim v povprečju plačal tisočaka

Policija ocenjuje, da je premoženjska korist, ki naj bi jo pridobila osmerica, znašala približno 23.000 evrov oziroma približno 1000 evrov na tujca, na ozemlje EU pa so nezakonito spravili oziroma poskušali organizirati nezakonito preseljevanje za skupno 23 tujcev, in sicer 18 državljanov Srbije in 5 državljanov BiH.

V vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno, da je določena oseba ali več oseb v krajšem časovnem obdobju v Sloveniji registrirala več podjetij, ki so bila nato v roku nekaj dni prodana tujcem. V vseh primerih so bili ustanovitelji novoustanovljenih podjetij lastniki teh zgolj nekaj dni, nakar so bila podjetja prodana tujcem, in sicer državljanom Srbije in BIH. Tujci so si nato na zavodu za zaposlovanje uredili ali poskušali urediti delovno dovoljenje in posledično pridobiti tudi bivalno dovoljenje na pristojni upravni enoti ter si na tak način nameravali urediti zgolj pravni status na območju Slovenije, nato pa bi odšli v druge države EU. Šlo je za t.i. veriženje podjetji, saj sta organizatorja s 7.500 evri ustanovitvenega kapitala za d.o.o. ustanovila večje število podjetji, ki sta jih proti plačilu in s pomočjo sostorilcev predajala tujcem za ureditev statusa.

Slovenija le odskočna deska

V treh dokončanih primerih so tujci na podlagi izdanega delovnega dovoljenja in po prejetju dovoljenja za prebivanje, prijavili začasno prebivališče na območju Slovenije, vendar je bilo ob preverjanju naslovov njihovih začasnih prebivališč ugotovljeno, da se niso nikoli dejansko zadrževali na območju Slovenije, temveč so takoj po pridobitvi dovoljenja za prebivanje vstopili na območje Slovenije in nato odšli na območje drugih držav članic EU, kot so Švica, Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Iz tega izhaja, da so bila podjetja ustanovljena zgolj 'fiktivno', z namenom pridobitve ustreznih dovoljenj oziroma ureditve statusa v Sloveniji.

Vsem trem tujcem, za katere je bilo ugotovljeno, da so zlorabili delovno oz. bivalno dovoljenje, so pristojne upravne enote in zavod za zaposlovanje razveljavile izdana dovoljenja. Tudi v vseh ostalih primerih so tujci, katerim sta do lastništva podjetji oziroma domnevne zaposlitve v Sloveniji pomagala osumljena s sostorilci, skušali spraviti pristojni organ v zmoto z lažnim prikazovanjem dejstev, kar pa je bilo še pravočasno ugotovljeno. Prav zato jim v 13 primerih dovoljenje za delo in prebivanje ni bilo izdano, pristojna organa pa sta ustavila postopke. V 7 primerih je bilo delovno dovoljenje s strani zavoda za zaposlovanje že izdano, vendar jim pristojna upravna enota ni izdala bivalnega dovoljenja, posledično jim je bilo razveljavljeno tudi delovno dovoljenje.