Mineva petnajst let od največje nesreče slovenskih gorskih reševalcev. V Turskem žlebu nad Okrešljem v Logarski dolini se je 10. junija 1997 na usposabljanju smrtno ponesrečilo pet reševalcev. Majhna nepazljivost in splet okoliščin sta bila pogubna za Mitjo Brajnika, Luko Karničarja, Rada Markiča, Janka Kokalja in Borisa Mlekuža.
Kaj se je zgodilo?
Reševalci so se v okviru usposabljanja odpravili v severno steno Turske gore v Savinjskih Alpah. Na višini okoli 1900 metrov so uredili sidrišče in priveze. Ko so se nato z domnevnim poškodovancem pripeli na helikopter, je eden izmed njih dal znak, da se helikopter lahko dvigne. V spletu nesrečnih okoliščin je bil tedaj drugi član skupine še pripet z varnostno žico, zato je sila helikopterja odtrgala del skale, okoli katere je bilo urejeno sidrišče, in vseh pet članov z žico je potegnilo za sabo v globino.
Tragedija je močno prizadela javnost, zlasti pa družine ponesrečenih in vrste gorske reševalne službe. Za pomoč družinam so reševalci leto po nesreči ustanovili sklad Okrešelj, ki deluje še danes in s sredstvi pomaga zlasti otrokom ponesrečenih. Spomin na tragedijo je po besedah vodje sklada Dušana Polajnarja še vedno živ, zato ga vsako leto zaznamujejo tudi s spominsko slovesnostjo pri znamenju na Okrešlju, ki je potekala v soboto.
Zanimanje za gorsko reševanje je v letih po tragediji na Okrešlju nekoliko zanihalo, a se je pozneje z leti ohranilo in celo nekoliko povečevalo. Danes je ob nesrečah v gorah pripravljenih na pomoč priskočiti skoraj 700 gorskih reševalcev. Ti prav letos praznujejo tudi 100. obletnico gorskega reševanja v Sloveniji, pri čemer ugotavljajo, da se število nesreč v gorah zadnja leta skokovito povečuje.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.