"Ko sem videla, da je opravljen nakup v vrednosti približno 400 evrov v Bangkoku, sem mislila, da me bo kap," je opisala naša bralka, ki je na svoj telefon prejela dve sms-sporočili o avtorizaciji nakupa. Ko je poklicala na banko, da bi preklicala kartico, so jo obvestili, da so kartico že blokirali in da bo v roku enega tedna dobila denar nazaj. Šlo je za bankomat Abanke, ki je nameščen v Grosuplju, zlorabljene pa so bile kartice tistih, ki so bankomat uporabljali 2. aprila. Obvestilo o zlorabi so na Abanki iz procesnega centra dobili 5. maja. "Zaradi tega smo kartice, ki so poslovale na omenjenem bankomatu v tistem času, blokirali takoj po prejetju obvestila," so pojasnili za 24ur.com.
Informacijo so nam potrdili tudi na PU Ljubljana. Kot je razložil tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek, je storilec skimming napravo na grosupeljski bankomat namestil v začetku aprila, policisti pa so obvestilo o prevari, podobno kot banka, dobili naknadno. Tako naprave na bankomatu niso več našli. So pa prav tako v začetku aprila skimming napravo našli na enem izmed bančnih avtomatov na Slovenčevi ulici v Ljubljani. V obeh primerih policisti sodelujejo z Združenjem bank Slovenije in zbirajo obvestila, o ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno tožilstvo.
Po izkušnjah policistov storilci ponavadi v Slovenijo pridejo izključno zato, da na bankomat namestijo skimming napravo, nato pa našo državo takoj zapustijo. Kot je razložil Stojnšek, je največ zlorab vezanih na območje okoli avtocestnega križa oziroma same Ljubljane, saj je tu tudi največ bankomatov. Zaradi koncentracije večjega števila ljudi, pa je storilce tudi težje odkriti.
Kako zlorabijo kartico?
Kot je razložil Stojnšek, storilci s posebno napravo presnamejo magnetni zapis z veljavnih plačilnih kartic in posnamejo odtipkano PIN-kodo. Magnetni zapis nato na drugi lokaciji prenesejo na ponarejene kartice. Nato denar s ponarejenimi karticami dvignejo na bankomatih v tujini. Ponavadi dvigi gotovine potekajo v takih krajih, kjer ni pravega nadzora in je tako tudi pridobivanje podatkov iz teh držav oteženo. Ravno zato policija intenzivno sodeluje z Združenjem bank Slovenije, bankami in drugimi državnimi organi, pogosto pa je tudi mednarodno sodelovanje.
Vsekakor pa k temu, da preprečijo zlorabo kartic, veliko lahko prispevajo tudi uporabniki bankomatov sami. Policisti uporabnikom svetujejo, da zakrivajo številke, ko vpisujejo PIN-kodo, pozorni naj bodo na kakšne nenavadne elemente bankomata, da je nekaj narobe, pa lahko dajo vedeti tudi motnje pri delovanju bankomata. Če pri bankomatu uporabniki opazijo kar koli nenavadnega, naj o tem obvestijo banko ali pa policijo, dodaja Stojnšek.
Kakšni so najpogostejši načini skimminga?
Na Centru informacijske varnosti (CIV) so opisali nekatere najbolj pogoste načine skimminga. Lebanonska zanka deluje tako, da naprava, ki je nameščena na bankomatu, vzame kartico in je ne vrne, medtem pa nekdo kje v bližini opazuje, katero PIN-kodo uporabnik vpisuje.
Storilci kartico lahko zlorabijo tudi s posebno napravo, ki zabeleži podatke, ki so shranjeni na magnetnem traku kartice. Torej gre za takšno zlorabo, kot jo je opisal Stojnšek. Ob tem na CIV dodajajo, da imajo te naprave dovolj pomnilnika, da lahko shranijo podatke tudi o 200 različnih karticah.
Storilci se znajdejo tudi tako, da kje blizu bančnega avtomata namestijo brezžično kamero. Tako lahko vidijo podatke, ki so napisani na kartici, torej tudi številko bančnega računa, in PIN-kodo. Ostane jim še, da s pridobljenimi podatki izdelajo magnetni trak za ponarejeno kartico.
Še en način prevare pa poteka tako, da storilci prestrežejo denar. V režo bankomata vstavijo prestreznik in tako bankomat ne izplača vsote denarja, ki jo je uporabnik želel dvigniti.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.