Pred sodni senat celjskega okrožnega sodišča je znova stopil Kristijan Kamenik. Obtožnica ga že v tretje ponovljenem sojenju bremeni štirikratnega umora v Tekačevem leta 1997, krivdo pa vseskozi zanika.
Tožilstvo in obramba sta se na današnjem naroku seznanila z novo preiskavo materialnih dokazov, pred četrt stoletja najdenih na prizorišču grozljivega zločina. To je na februarski obravnavi predlagal tožilec Gorazd Kacijančič. Senat, ki mu predseduje Alenka Jazbinšek Žgank, je predlogu prikimal, a za analizo pooblastil Inštitut za sodno medicino pri ljubljanski medicinski fakulteti in ne Nacionalni forenzični inštitut (kot je predlagalo tožilstvo). Vendarle pa rezultati analize bioloških sledi glede na predhodne ugotovitve niso prinesli novih dejstev. "Na kratko: nič novega," je mnenje izvedenca inštituta, ki so ga čakali, povzela predsedujoča. Ugotovitev sicer niso podrobneje predstavili, saj so se vse strani v postopku z njimi, prav tako pa z obsežnim poročilom uporabljenih metod in dela, že seznanile v pisni obliki. "Predmeti so že bili analizirani, sledi so se delno pobrisale, delno pa se zaradi starosti niso ohranile. Te, ki so se, pa ne obremenjujejo Kamenika. Bistvenih ugotovitev – glede na predhodne analize – torej ni," je dodala.
Na pregledanih dokazih, razen sledi ene od žrtev na tulcih, ničesar
Kacijančič je sicer predlagal, da se znova analizirajo cigaretni ogorki, papirnate nalepke, tulci nabojev in kovinske lisice, ki so jih našli na kraju. "Sodišče je nato poslalo v analizo cigaretne ogorke, ampak teh ni bilo več v tej kuverti – verjetno, ker so bili že tolikokrat analizirani. Poslalo je lisice in pa tulce. In samo na tulcih so bile najdene sledi pokojne. Nikjer niso bile najdene sledi Kristijana Kamenika. /.../ Medtem ko pa so na lisicah bile sledi verjetno že tolikokrat 'pobrane', da niti ni bilo nobenih sledi DNK več možno izolirati," je povedala Kamenikova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar. "To utrjuje naše že ves čas zatrjevano stališče: da ni nobenih dokazov, da bi bil Kamenik storilec oziroma kakor koli s tem povezan. Torej samo utrjuje stališče, da ni kriv," je poudarila.
"Ti dokazi obtoženca niso povezali s tem dejanjem. Ampak tožilstvo bo kljub temu vztrajalo pri obtožbi na podlagi drugih dokazov, ker je prav, da zadeva dobi sodni epilog," pa meni celjski okrožni tožilec Kacijančič. Se pa strinja, da je vprašanje, v kolikšni meri so ti dokazi pravzaprav še sploh ohranjeni. "Od dejanja je več kot 25 let, čas naredi svoje. Bodimo pošteni: realno pričakovati, da bi se kaj novega ugotovilo ... Ampak tudi se – tako kot so se pojavili dokazi za drugega osumljenega sostorilca," izpostavlja in dodaja, da pa je bila vnovična analiza po njegovem vendarle potrebna.
Tožilstvo še ne bo dvignilo rok
Tožilstvo kljub temu nad primerom še ne misli kar tako obupati, zato je vztrajalo pri še dveh dokaznih predlogih še iz lanskega novembra – izdelavi psihiatričnega izvedenskega mnenja glede sposobnosti pričanja ene od prič, ki tokrat še ni bila zaslišana, in zaslišanju anonimne priče. Obtoženčeva zagovornica je temu ugovarjala. "V celoti vztrajamo pri nepotrebnosti zaslišanja te priče. Zadeva je, kakršna je – kristalno jasna in zrela za razsojanje," je nasprotovala predlogoma in dodala, da glede na odsotnost drugih dokazov to ne bo vplivalo na razplet sojenja. Glede (domnevne) anonimnosti priče pa, da to po mnenju obrambe sploh ni, saj da se je v preteklosti že sama razkrila. "Zaslišanje anonimne priče nikakor ne bi pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja – to je že razčiščeno. Prav tako priča po stališču obrambe niti ni anonimna, hkrati ni bila navzoča na kraju kaznivega dejanja in o zadevi ne ve nič bistvenega. Vztrajanje pri zaslišanju zato pomeni samo zavlačevanje postopka. Če pa bi se sodišče vseeno odločilo za zaslišanje, predlagamo, da se je ne zasliši kot anonimne."
Sodnica Jazbinšek Žgankova je po posvetu za zaprtimi vrati nato vseeno ugodila tožilcu in sprejela dodatna dokazna predloga – z argumentom, da je čas, da v omenjenem kazenskem primeru končno že rečejo bobu bob. Kot je še dala vedeti, se želijo izogniti morebitnim nadaljnjim pravnim zapletom, hkrati pa so presodili, da omenjena dokazna predloga ne bosta bistveno podaljšala postopka. Za prvo pričo bodo tako pridobili mnenje izvedenca psihiatrične stroke – ta mora oceniti njeno zdravstveno stanje in ali se jo sploh lahko zasliši kot verodostojno. Anonimni priči, če se bo izkazalo, da se je dejansko po lastni volji sama razkrila, pa bo sodišče ta status odvzelo. Naslednji narok je razpisan za 21. junij.
Kako daleč je preiskava zoper drugega osumljenca?
Medtem pa o zahtevi tožilstva za sodno preiskavo zoper Mladena Fabjanića, čigar biološke sledi so z analizo DNK odkrili na maskirni kapi, najdeni na kraju umorov, celjsko sodišče še ni odločilo. Na vprašanje, v kateri fazi je zadeva in ali so ga že izsledili, je tožilec Kacijančič odgovoril, da je stvar trenutno na sodišču. "To je pa tudi vse, kar o zadevi lahko povem." Tožilstvo je zahtevo vložilo sredi decembra lani, a se od takrat naj ne bi premaknilo še nič. Fabjanića, sicer hrvaškega državljana, so na podlagi omenjenih rezultatov analize kot še enega možnega sostorilca v primeru Tekačevo ovadili sredi novembra lani, Večer pa je neuradno poročal, da nihče ne ve, kje se Hrvat pravzaprav sploh nahaja.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.