Ivan Radan, odpuščeni zdravnik ljubljanske nevrološke klinike, ki je osumljen, da je skrajšal življenje več bolnikom, bo v priporu 30 dni. Tako je včeraj ponoči po več urah zaslišanja odločila ljubljanska preiskovalna sodnica.
Spletni Večer poroča, da so morali Radana ponoči prepeljati v klinični center, saj naj bi ga odločitev o priporu hudo prizadela. V bolnišnici so mu morali nuditi zdravniško pomoč, saj naj bi si po informacijah omenjenega medija skušal soditi sam.
Uradnih informacij sicer še ni, na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so bili obveščeni o dogodku, v katerem je bila ena oseba poškodovana. Policisti zbirajo obvestila. O vseh zbranih ugotovitvah pa bo obveščeno pristojno državno tožilstvo, so zapisali.
Zakaj pripor?
Zaradi ponovitvene nevarnosti, pravi okrožna državna tožilka Katarina Bergant. "V konkretni zadevi je bil izveden zelo obsežen, zahteven in temeljit kazenski postopek. Na podlagi tega je po mnenju tožilstva podan utemeljen sum več kaznivih dejanj obdolženemu," je po zaslišanju Radana in pred odločitvijo sodnice še povedala.
"Po zaslišanju obdolženca – njegov zagovor je trajal osem ur in je bil zelo izčrpen – sem vložila zahtevo za sodno preiskavo in predlagala pripor zaradi ponovitvene nevarnosti," je še dodala Bergantova.
Po odločitvi sodnice, ki je sledila njenemu predlogu, pa je tožilka dodala še, da je sodnica s tem potrdila tudi utemeljenost suma očitanih kaznivih dejanj. Glede uvedbe sodne preiskave pa še ni bilo odločeno, je povedala Bergantova.
'Ker mu zdravniška licenca ni odvzeta, mu je tako omogočeno določeno izvrševanje kaznivih dejanj zoper zdravje ljudi'
"Sodnica je sprejela razloge tožilstva, da v primeru, da gre za najhujša kazniva dejanja zoper življenje, telo in zdravje, zadošča manjša verjetnost ponovitvene nevarnosti in pa dejstvo, da obtoženemu zdravniška licenca ni odvzeta. Zaradi tega mu je tudi omogočeno določeno izvrševanje kaznivih dejanj zoper zdravje ljudi," je utemeljitev preiskovalne sodnice povzela tožilka.
Pravne podlage za odvzem licence
Na podlagi zakona o zdravniški službi lahko zdravniška zbornica zdravniku licenco odvzame začasno ali trajno, če se ugotovijo večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu. "Trajni odvzem licence se lahko izreče zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v primeru, ko je takšno ravnanje zdravnika povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt bolnika," pravijo v Zdravniški zbornici.
Začasen odvzem licence do največ pet let pa se lahko izreče, če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pa ni do izteka licence uspešno opravil preizkusa strokovne usposobljenost ali če se ugotovi, da zdravnik s svojim delom lahko resno ogroža zdravje ali življenje bolnika. Prav tako mu začasno lahko vzamejo licenco, če je zdravniku s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje dejavnosti ali poklica, če se ugotovi, da zdravnik ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje dejavnosti ali če se po podelitvi licence ugotovi, da zdravnik ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev na veljaven način ali da pri svojem delu z bolniki ne uporablja jezika v skladu z zakonodajo.
Začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti.
'Niti ne dela kot zdravnik niti ne more dobiti službe'
Radanov odvetnik Milan Krstić je zahtevo tožilstva po priporu zaradi ponovitvene nevarnosti označil za skrajno neutemeljeno, saj da Radan nikjer ne dela kot zdravnik in v Sloveniji kot zdravnik niti ne more dobiti službe.
Odvetnik Krstić je zato že vložil pritožbo na odločitev preiskovalne sodnice. Dodal je tudi, da je bil Radan včeraj na zaslišanju "ob takih nečloveških obtožbah o dejanjih, ki jih človek, kot je on, ni mogel narediti, zelo prizadet."
"Pričakujemo, da bo ta sklep razveljavljen, če se to ne zgodi, pa je slovensko sodstvo potrebno resnega remonta," je dodal Krsić.
Pritožba je po besedah tožilke pričakovana, kdaj bo o njej odločil senat sodišča, pa ni mogla napovedati. Je pa dejala, da tovrstni pritožbeni postopki običajno tečejo zelo hitro.
Kaj očitajo Radanu?
Radanu naj bi policija po poročanju Dnevnika očitala več kot 20 kaznivih dejanj, med drugim uboja sedmih bolnikov. Zdravnik naj bi si sam predpisoval psihoaktivna zdravila, predvsem pomirjevala, na njegovem računalniku pa naj bi našli več kot deset fotografij umirajočih bolnikov.
Krstić je za medije že zanikal vse obtožbe in jih označil za svetovno neumnost, medtem ko Zdravniške zbornice Slovenije ovadba ni presenetila. Dogajanje je danes precej odmevalo v zdravniških vrstah.
Informacija o domnevnem dogajanju na oddelku za intenzivno nego nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je sicer prišla v javnost v začetku leta. Izredni strokovni nadzor je ugotovil, da je Radan 83-letnemu neozdravljivo bolnemu bolniku verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov za to ni, saj je bil bolnik po smrti upepeljen.
Podobno ugotovitev so sprejeli v nadzoru nad smrtjo še enega Radanovega bolnika. Za dodatne izredne strokovne nadzore pa se niso odločili, saj da se z ostalimi primeri ukvarja policija, ki naj bi sicer preiskovala 40 smrti bolnikov, ki so umrli, ko jih je zdravil omenjeni zdravnik.
Kaj lahko vodi zdravnika v ubijanje svojih bolnikov?
"Če si zdravnik vzame pravico odločati o življenju in smrti ter zapusti območje realnosti, ki mu narekuje, da je dolžan varovati življenje, bi lahko govorili o narcisoidni osebnostni motnji," je dejal klinični psiholog in psihoterapevt Peter Praper.
Tej diagnozi pritrjuje tudi dejstvo, če zdravnik fotografira svoje bolnike pred smrtjo, je dodal. Fotografija po njegovih besedah ni nujno trofeja, lahko je tudi "spomin za nekom, s komer se je človek tako zlil, da je izgubil to mejo, ki mu jo etika narekuje".
Sicer pa je lahko skrajševanje življenja bolnikov po njegovih navedbah posledica drugih težav. Zdravniki, ki se dnevno srečujejo s težko bolnimi ljudmi in smrtjo, te prizore in doživljanja ponotranjijo. "Lahko je takšen dogodek potem posledica pretiranega sočutja," meni Praper.
Bi primer Radan lahko preprečili?
Vse napake, ki se dogajajo v zdravstvu, je mogoče predvideti in preprečiti. Tudi primer zdravnika Ivana Radana, ki naj bi več bolnikom skrajšal življenje, bi lahko preprečili, a sistem dela v naših zdravstvenih ustanovah je to dovolil, ocenjuje strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida.
V Sloveniji nimamo predpisov, ki bi za vse zdravstvene ustanove določali neke protokole varnosti, opozarja Robida. "Sistem je dovolil, da se je ta gospod obnašal, kot se je obnašal," poudarja.
Varnost bolnikov je znanost, a se tega ne zavedajo ne zdravniki, še manj pa vodstva zdravstvenih ustanov, pravi Robida. Napake se dogajajo, a če se v sistem vpeljejo neka varovala, jih je po njegovih besedah mogoče preprečiti, tako napake kot tudi naklepna dejanja, za kar je verjetno šlo v primeru Radan.
Ob tem Robida opozarja, da imajo posamezni zdravstveni zavodi celo že desetletje stare varnostne protokole, a jih večinoma ne izvajajo. Poudarja še, da varnost ni stvar posameznika, posameznega oddelka ali bolnišnice, potrebovali bi sistemsko ureditev za celo državo.
Veliko sistemskih težav in težave pri komunikaciji
Robida ob tem izpostavlja, da so v primeru Radana tudi posamezne medicinske sestre na oddelku vedele, da je kakšen bolnik dobil prevelik odmerek kalija, a niso nič rekle ali pa so rekle preblago, niso vztrajale. "Nimamo sistema, ki bi pravil, da moraš vztrajat do konca, tudi če gre za tvojega nadrejenega, za nekoga, ki je na hierarhični lestvici nad tabo, da zavaruješ bolnika," pravi Robida.
Kot problematične vidi tako odnose med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah kot tudi ureditev odgovornosti v primeru zapletov ali napak. V takem primeru bi po njegovem prepričanju morala odgovarjati ustanova, ne pa posameznik.
"Timsko delo v zdravstvu je izredno pomembno za zdravje bolnika. Sodelovanje, komunikacijo se da standardizirati, v tujini to že deluje in lahko bi se od njih učili. A pri nas ni zanimanja za to," ocenjuje Robida. Po njegovem mnenju bo primer Radan sicer spodbudil razprave, kako to izboljšati, a se boji, da se nič ne bo spremenilo.
"V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana bodo te stvari malo uredili, kalija morda ne bo več dobil noben bolnik, a bodo pa še naprej druge napake," ocenjuje Robida. "Dva zdravnika so odstavili z vodilnih delovnih mest, Radana so odpustili in zanje je stvar rešena. Pa ni tako," dodaja Robida.
Opozarja na še eno organizacijsko napako: "Takega zdravila v visokih odmerkih sploh ne bi smeli imeti prosto na oddelkih. To bi morali imeti samo v lekarnah, kjer bi lahko bili pozorni. V bolnišnicah v tujini so tak ukrep uvedli že pred leti."
V UKC izvajajo korektivne ukrepe
V UKC Ljubljana so v torek zagotovili, da na nevrološki kliniki še vedno izvajajo korektivne ukrepe in izobraževanja, da bodo na minimum zmanjšali možnost takšnih dogodkov v prihodnje. Poleg vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih raportov ob menjavi dežurnih zdravnikov na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo po novem potekajo tudi tedenski sestanki, kjer se ne pogovarjajo samo o posameznih bolnikih, ampak tudi o tekočih zadevah, ki se tičejo njihovega dela. Po novem so na oddelku pogostejše tudi mortalitetne konference.
