Psihiater: V Srbiji kar 720.000 potencialnih Draganov Đurićev

Po krutem umoru 15-letne Tijane Jurić so na dan prišle podrobnosti iz življenja 34-letnega Dragana Đurića, ki je usodne noči z avtom zbil 15-letnico, jo ugrabil, pretepel, posilil, nato pa zadavil in odvrgel ob cesti. Umor je pretresel celotno državo, za morilca pa državljani zahtevajo smrtno kazen, ki pa je v Srbiji ni več.

Morilca so označili za pošast, psihopata, nečloveško bitje, saj umora ni obžaloval. Prav tako je povsem hladnokrvno policistom razlagal podrobnosti zločina, na mestu zločina in ob pogledu na truplo najstnice pa tudi trznil ni. Njegova hladnokrvnost in grozljivost zločina je šokirala tudi najbolj izkušene policiste.

Podrobnosti usodne noči razkrivajo, da je morilec dekle posilil in umoril, jo odvrgel, nato pa se odpeljal v Sombor, kjer je do jutra pil v enem od lokalov. Zjutraj se je odpravil v trgovino, kjer je kupil večjo torbo, nato pa se odpravil do Tijaninega trupla, ki ga je hotel stlačiti v torbo. Ker je bila torba premajhna, je njeno truplo pustil na deponiji in zasipal z zemljo, ki jo je imel v prtljažniku.

Koliko potencialnih Đurićev je še v Srbiji?

Kaj je 34-letnika pripeljalo, da je storil tako krut zločin, policija še ugotavlja, strokovnjaki psihologi in psihoterapevti pa opozarjajo, da ima Đurić najverjetneje eno ali več osebnostnih motenj. Psihiater Milutin Nenadović je za srbski časopis Informer dejal, da so raziskovanja pokazala, da kar 5 do 10 odstotkov celotne populacije trpi zaradi osebnostne motnje. Na žalost ugotavljajo, da odstotek zadnja leta raste in če ga izračunamo za Srbijo, potem ima država okoli 720.000 potencialnih morilcev, kakršen je Đurić.

Nenadović opozarja, da prav osebe z osebnostnimi motnjami pogosto postanejo kriminalci. Opozarja, da imamo vedno več generacij mladih, ki ne spoštujejo drugih, ki niso sposobne empatije in sočustvovanja z drugimi in so zaprte vase. Vedno več mladih ni sposobnega pravih stikov s sovrstniki. Njihovi odnosi temeljijo na elektronski komunikaciji, opozarja psihiater, ki je prepričan, da bi morala država več narediti na področju socializacije mladih in integraciji mladih v družbo.

Da je bil tudi Đurić bolj zaprt človek, ki ni imel veliko prijateljev, je potrdila njegova mati. Skupaj s sinom je živela v majhni hišici v Surčinu. Pripoveduje, da njen sin ni imel dekleta, prav tako je veliko popival v lokalnih gostilnah.

V enem od svojih člankov je slovenski psiholog Matic Munc zapisal, da osebe, ki imajo osebnostno motnjo in so družbi nevarne, pogosto označimo z besedo psihopat, ki pa ni ustrezna. Osebnostne motnje niso duševna bolezen, opozarja, pač pa so to "strukturne motnje osebnosti, pri čemer lahko človek relativno dobro deluje v okolici, je nemoteno delovno sposoben in je le v nekaterih vidikih vsakodnevnega delovanja nekoliko 'čudaški'," pravi Munc in dodaja, da poznamo več vrst osebnostnih motenj, posameznik pa lahko trpi za več osebnostnimi motnjami. Težave so, ker posameznik, "ki se zaveda, da ima na nekaterih področjih duševne težave, to izrazito prikriva, saj njegova kontrola svojih vedenj ni povsem odpovedala. V določenih stresnih situacijah pa ta nadzor popusti in pride na dan celotna vsebina osebnostne motnje, ki je patološka."

Munc opozarja, da je antisocialna motnja osebnosti tista, ki naj bi bila najbolj povezana s kriminalom, saj jo označuje prepričanje, da je ljudi potrebno izkoristiti. Takšni ljudje delujejo in razmišljajo v popolnem nasprotju s pravili družbe. Munc v članku navaja tudi, da "kombinacije več motenj osebnosti in seveda možna zloraba drog ali alkohola ter drugih zdravstvenih težav ali tudi znižane inteligentnosti pomeni še bolj zapleteno sliko duševnosti, ki jo je težko razvozlati in še težje najti način pomoči." Osebe, ki trpijo za osebnostnimi motnjami potrebujejo pomoč psihoterapevta.