Prostitucija v Ljubljani: 14 Madžark prisiljenih v odnose s 100 strankami mesečno

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana so minulo sredo zaključili preiskavo več kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. V preiskavi, ki jo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS, so identificirali 14 žrtev, državljank Madžarske.

Kot je pojasnil vodja oddelka za organizirano kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Ljubljana Stojan Belšak, je 39-letna Slovenka osumljena, da je organizirala novačenje ranljivih deklet iz socialno zelo šibkih območij na Madžarskem. Ob pomoči Hrvata in Madžara je 14 deklet pripeljala v Ljubljano pod pretvezo, da jim bo ponudila dobro plačano delo. A šlo je za prostitucijo. Dekleta so prisilili v spolne odnose s strankami z grožnjami, da bodo družinam povedali, s čim se ukvarjajo, in da jih lahko predajo policiji, ki jih bo zaradi prostituiranja pahnila v zapor.

Storitve od 40 do 80 evrov

39-letnica je storitve oglaševala v različnih spletnih oglasih in tudi v tiskanih revijah. Kot je pojasnil Belšek, se je v polletni preiskavi izkazalo, da je storitve že pred tem nekaj časa ponujala tudi v Mariboru, a ni bilo dovolj povpraševanja. V času turistične sezone pa je za te potrebe najemala tudi stanovanje v Kopru. V teh stanovanjih so žrtve skupaj z osumljenko tudi živele. Osumljenka ni nudila spolnih uslug, temveč je kazniva dejanja izvrševala zgolj z izkoriščanjem prostitucije.

Kriminalisti so ugotovili, da so se cene storitev gibale od 40 do 80 evrov, vsak mesec pa je bilo v stanovanju v Ljubljani približno 100 strank. Eno od njih so v akciji prejšnji teden celo zalotili v stanovanju. 39-letnica naj bi mesečno pridobila približno 3000 evrov, ocenjujejo.

Žrtve so bile stare med 21 in 24 let. V Sloveniji niso imele urejenega prebivališča niti zdravstvenega zavarovanja, v določeni meri pa jim je bila tudi omejena svoboda gibanja, česar pa se oškodovanke niso zavedale. "Madžarke so bile iz neciviliziranega okolja, niso niti vedele, kje v Ljubljani so. Vedele so le, kje je stanovanje, sredstev pa skoraj niso imele," pojasnjuje Belšak.

Policisti so žrtve namestili v krizno namestitev in jih pripravili na podajanje izjav pred preiskovalnim sodnikom. Belšak pravi, da so glavni osumljenki odvzeli prostost. V petek so jo s kazensko ovadbo za 15 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njo odredil pripor, za Madžarom pa so izdali tiralico. Hrvaški in še en preiskovani slovenski državljan sta na prostosti, saj ni bilo razlogov za pridržanje. So pa bile zoper vse štiri osebe podane kazenske ovadbe.

V drugem primeru so novačili mlade Srbkinje

V enoletni preiskavi, ki so jo kriminalisti zaključili januarja letos, pa sta slovenski in romunski državljan novačila mlade Srbkinje. Na to so jih opozorili srbski kolegi, nakar so policisti prejeli tudi prijavo ene od žrtev. Ugotovili so, da so revna dekleta v Slovenijo vabili s ponudbo, da bodo delale kot maserke. Takoj po prihodu so jim pojasnili, da morajo prodajati svoje telo. 46-letnik, ki je vodil celotno zadevo, je imel več stanovanj. Tudi on je storitve oglaševal in objavljal fotografije deklet. Ves čas je grozil z domnevnimi zvezami iz srbskega kriminalnega podzemlja.

Vsaj zoper pet deklet je osumljenec uporabil fizično silo (pretepanje, brcanje, lasanje... ), tako da so pri dekletih nastale vidne zunanje poškodbe, posledica nasilja pa so tudi dolgotrajne psihične težave deklet (paranoja, strah …), zaradi katerih so žrtve poiskale potrebno zdravniško pomoč.

Med žrtvami se je znašla tudi Dominikanka in tudi ena Slovenka, ki pa sta čez čas postali organizatorki posla. Kot so dejali policisti, so kazensko ovadili pet oseb, preiskovalni sodnik pa je slovenskemu državljanu, romunski državljanki in dvema srbskima državljankama odredil pripor, za srbskega državljana pa je policija izdala tiralico.

'Gre za največje novodobno suženjstvo'

Imre Jerebic iz Slovenske karitas, ki pomaga pri kriznih namestitvi žrtev, je pojasnil, da so lani na ta način pomagali petim osebam iz različnih držav, letos pa že štirim, pri čemer so se prvič srečali tudi s primerom mladoletne osebe.

Žrtvi v okviru krizne namestitve najprej ponudijo psihosocialno in zdravstveno pomoč, običajno pa se pokaže, da potrebujejo tudi pravno pomoč. Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci so ob žrtvah prisotni 24 ur. "Gre za največje novodobno suženjstvo. Pri teh osebah je zagotovo najbolj kršeno človekovo dostojanstvo," je pojasnil Jerebic.

Krizna namestitev sicer traja do 30 dni, ko prestanejo to obdobje, pa imajo možnost namestitve v varnem prostoru društva Ključ. Kot je pojasnila Katjuša Popović iz društva, jih tam že preusmerjajo v reintegracijo oz. integracijo v družbo.

Ob tem je Popovićeva izpostavila, da bi bilo treba okrepiti osveščanje o trgovini z ljudmi, med drugim z vključitvijo v šolske vsebine. Obenem pa bi bilo treba več pozornosti nameniti zdravstveni oskrbi žrtev, saj nevladne organizacije ne premorejo sredstev za financiranje dolgotrajnih zdravljenj.