Si je pri sodniku želel kupiti prostost?

Z Generalne policijske postaje so sporočili, da na območju Celja potekajo obsežne aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije. V zaključni akciji je sodelovalo več kot 30 kriminalistov in policistov, policija pa je pravila šest hišnih preiskav pri različnih fizičnih osebah, gospodarskih družbah in v prostorih določenih državnih institucij, kjer je iskala materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Tiskovni predstavnik GPU Drago Menegalija je dejal, da so  kriminalisti pridržali tri osumljence.

Po njegovih besedah se bo v naslednjih dneh nadaljeval popis in pregled zasežene poslovne dokumentacije, računalniške opreme ter drugih predmetov in podatkov, ki so bili zaseženi pri izvajanju hišnih preiskav oziroma zbiranju obvestil v predkazenskem postopku. "Policija v predkazenskem postopku izvaja vse potrebne postopke v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, ki jih ima za preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije," je dodal Menegalija.

Med pridržanimi celjski sodnik

V javnosti je hitro završalo, da je med pridržanimi tudi celjski okrožni sodnik, ki dela na kazenskem oddelku. Da gre za Milka Škoberneta, je potrdil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Na spletni strani celjskega okrožnega sodišča so sicer Škobernetove obravnave preklicane.

Masleša je povedal, da bo Škoberne v pridržanju 48 ur. O dogodku in policijski akciji sta ga obvestila predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek in generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Primer preiskuje posebna skupina, gre pa za predkazenski postopek, pravi Masleša in dodaja, da je sodnik osumljen kaznivega dejanja v zvezi z zlorabo sodniške funkcije. "Nihče ni nedotakljiv," je rekel Masleša in dodal, da pričakuje, da bodo dejstva hitro razjasnjena. Če pa bo uveden kazenski postopek, bodo sodnika suspendirali.

Masleša je prepričan, da so dejanja, ki se očitajo Škobernetu, vsakemu sodniku tuja. Sicer pa je v predkazenskem postopku sodeloval tudi preiskovalni sodnik iz okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je izdal odredbe za posamezne ukrepe.

Osumljenci na zaslišanju v Ljubljani in v Celju

Slovenska tiskovna agencija (STA) je poročala, da se je celjsko sodišče, glede na to, da je Škoberne zaposlen pri njih, iz zadeve izločilo. Tako so njihovi viri blizu sodišča dejali, da so Škoberneta odpeljali na zaslišanje v Ljubljani. Na GPU so za 24ur.com dejali le, da so zaslišanja potekala tako v Ljubljani kot v Celju, več informacij pa niso želeli dajati.

Tudi po informacijah oddaje 24UR ZVEČER so sodnika odpeljali na zaslišanje v Ljubljano, medtem ko sta ostala dva osumljenca ostala v Celju. Jutri se bodo zaslišanja nadaljevala.

Škoberne naj sicer ne bi imel zagovornika, prav tako še ni jasno, ali ga bo sploh želel imeti.

Kdo vse je vpleten?

Po informacijah oddaje 24UR naj bi se vse skupaj vrtelo okoli odprave mednarodne tiralice in s tem pripora za Esada Čehajiča, ki je pred leti zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami, pobegnil na Hrvaško. In zato naj bi bil pripravljen tudi plačati. Posrednika pri teh dogovorih pa naj bi bila po poročanju 24UR prvi mož Komunalnega podjetja Laško Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramić, lastnik lokala, kjer je policija prav tako opravljala hišno preiskavo.

V Komunali Laško so nam na pisno novinarsko vprašanje, ali je kdo od njihovih zaposlenih pridržan oziroma ali so jih obiskali policisti, odgovorili: "Na Komunali Laško ni policije in niti nimamo podatka, da bi bil kdo pridržan." 

V oddaji 24UR pa so poročali, da naj bi policija imela trdne dokaze o jemanju podkupnine, saj naj bi vse tri osumljence že dlje časa spremljala in opazovala. Obstajali naj bi tudi dokazi, da je sodnik denar sprejel.

Sodniki imajo po ustavi imuniteto

Po ustavi imajo sicer sodniki zagotovljeno imuniteto, ki jim jo lahko odvzame le državni zbor (DZ). Iz DZ so sporočili, da bo osumljen sodnik po 48-urnem policijskem pridržanju predvidoma priveden k preiskovalnemu sodniku. Kot so pojasnili, ima tožilec na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku možnost predlagati odreditev pripora in vložiti zahtevo za preiskavo. V skladu s 136. členom zakona o kazenskem postopku mora imeti ob vložitvi zahteve za preiskavo tudi dovoljenje DZ.

V DZ so še pojasnili, da se v primeru odločanja o imuniteti sodnika smiselno uporabljajo določbe poslovnika državnega zbora, ki določajo postopek v zvezi z imuniteto poslancev. "To pomeni, da mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča, ko gre za pripor, državni zbor pa to odločitev na prvi naslednji seji potrdi ali jo razveljavi in spremeni. Mandatno-volilna komisija pa mora še pred odločanjem pridobiti mnenje sodnega sveta," pojasnjujejo v DZ.

Mandatno-volilna komisija sicer zaseda v četrtek dopoldne, ali je vprašanje imunitete Škoberneta na dnevnem redu, pa še ni jasno. Prav tako bo v četrtek dopoldne zasedal sodni svet.

Po besedah pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata mora tudi predsednik vrhovnega sodišča še odločati o suspenzu sodnika. Predsednica slovenskega sodniškega društva Janja Roblek sicer poudarja, da so postopki, po katerih se obravnava sodnike v sodnem postopku, določeni v zakonu o sodniški službi. "V našem interesu je, da se ta zadeva čim prej vsestransko razišče," poudarja Roblekova.

V zgodovini slovenskega sodstva od osamosvojitve dalje so po njenih besedah že bili primeri, ko so sodniku sodili zaradi kaznivih dejanj, povezanih z njegovim delom. Navadno so taki sodniki sami odšli še pred zaključkom postopka, ker so ocenili, da gre za napako, zaradi katere ne morejo nadaljevati s sodniško kariero, je pojasnila.

V dveh desetletjih so mogoče enemu ali dvema sodnikoma prekinili sodniško funkcijo zaradi dokazanih kaznivih dejanj, še pravi Roblekova. Za kakšna kazniva dejanja je šlo, pa se ne spomni.

Primer celjskega sodnika Škoberneta je po oceni Roblekove lahko škodljiv za ugled sodnikov. "Vsak tak primer zagotovo meče slabo luč na nas, saj že tako zaradi dela, ki ga opravljamo, nismo priljubljeni," je še dejala predsednica sodniškega društva.

Komisija za preprečevanje korupcije poziva k ustreznemu odzivu vseh pristojnih institucij

Na odvzem prostosti sodniku okrožnega sodišča v Celju pa so se odzvali v komisiji za preprečevanje korupcije. Pravijo, da je bilo v zadnjih nekaj mesecih zaključenih nekaj predkazenskih postopkov na podlagi utemeljenega suma storitve enega ali več korupcijskih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili posamezniki iz vrst državnega tožilstva, odvetnikov in danes tudi sodstva.

V komisiji pravijo, da je to po eni strani dokaz, da so organi odkrivanja in pregona sposobni in pripravljeni raziskati sume korupcije tudi v pravosodju in z njim povezanih organov. "Po drugi strani pa postavlja upravičeno visoka pričakovanja do vzpostavitve samoregulativnih ukrepov v pravosodju in odvetništvu, da pristojne institucije priznajo obstoj problema in se aktivno vključijo v njegovo reševanje, med drugim tudi z vzpostavitvijo načrtov integritete," menijo v komisiji.

Vodstvo komisije pravi, da želi opozoriti, da lahko taki dogodki, če ne bo primernega, takojšnjega sistemskega odziva ustreznih stanovskih organizacij, v očeh javnosti še dodatno oslabijo zaupanje ljudi v institucije pravne države.

"Zato komisija poziva in pričakuje bolj odločen in sistemski odziv vseh pristojnih institucij," pravijo v komisiji, pri tem pa mislijo na sodni svet, državnotožilski svet, odvetniško zbornico, ministrstvo za pravosodje in druge. "To so organi, ki lahko in v tem času tudi morajo jasno in z lastno integriteto pokazati ne samo, da velja za tovrstna dejanja ničelna toleranca, temveč tudi zavzeti držo, da se od takih primerov ne distancira z izgovorom, da gre zgolj za posamične primere in ne dejansko za sistemski problem," zaključujejo v komisiji.