Policija ne ve, kdo vse je bil tarča vdorov informatorja v elektronsko pošto

"V konkretnem primeru kriminalist ni vedel, na kakšen način oseba pridobiva podatke, saj mu je bilo predstavljeno, da sodeluje v zaprtih skupinah različnih forumov, klepetalnic in Facebook profilov. Bi pa kriminalist na podlagi vsebine teh informacij lahko sklepal, da je informator podatke pridobil na neprimeren način. Je pa eden glavnih razlogov za prekinitev sodelovanja z viri prav njihovo izvrševanje kaznivih dejanj, kar je bil razlog tudi v tem primeru," pravi pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav.

Strokovni nadzor, ki ga je generalni direktor policije Marjan Fank odredil nad delom kriminalista, ki naj bi sodeloval z informatorjem oziroma virom Dejanom Ornigom, ni potrdil informacij, da bi kriminalist dajal navodila, da naj se izvršujejo vdori v elektronsko komunikacijo osumljencev kaznivih dejanj. Ko pa je policija pridobila še vsebino elektronske korespondence med kriminalistoma Policijske uprave Ljubljane in informatorjem Ornigom, pa so se odločili, da zadevo predajo Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu, ki so edini pristojni za preiskavo kaznivih dejanj zaposlenih v policiji. "Kljub temu je strokovni nadzor, ki ga je v zvezi s tem primerom odredil generalni direktor policije pokazal določene pomanjkljivosti, predvsem v segmentu izmenjave podatkov po sodobnih tehnoloških poteh, zaradi česar je Uprava kriminalistične policije že pričela s spreminjanjem internih aktov, ki urejajo to področje. V izvedenem nadzoru nismo mogli potrditi informacije, da bi kriminalist dajal navodila, naj se izvršujejo vdori, pokazal pa je neprimernost komuniciranja kriminalista s konkretno osebo preko elektronske pošte. Nadzor je pokazal še, da je kriminalist konkretno osebo najmanj dvakrat opozoril na prepoved izvrševanja kaznivih dejanj, kar je ustrezno zabeležil," pojasnjuje Boštjan Lindav.

Sta kriminalist in informator storila kazniva dejanja?

Tožilstvo bo zdaj presojalo ali sta morda oba vpletena storila kaznivo dejanje. "Po pridobitvi in javni objavi vsebine dela elektronske korespondence med kriminalistoma in osebo je policija to komunikacijo preučila in zaradi suma spornega ravnanja kriminalistov z vidika napeljevanja oziroma potrjenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, o tem obvestila tožilstvo. Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe, ki je prinašala informacije in kriminalistov," pravi pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Seveda pa bo tožilstvo tudi za informatorja presojalo, ali je z vdori v komunikacijsko zasebnost ljudi izvajal kazniva dejanja.

Storilci kaznivih dejanj dobro poznajo metode dela policije

Organizirane kriminalne združbe izvršujejo kazniva dejanja v ozkem in zaprtem krogu ljudi in z izjemno previdnostjo, saj so dobro seznanjeni z aktivnostmi policije na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov kot so prisluhi, tajno opazovanje ter sledenje in podobno. Zato svoje delovanje tudi temu primerno organizirajo in prilagodijo. Policija pa do informacij o kriminalnih aktivnostih skuša priti tudi z raznimi informatorji in viri. "Sodelovanje med policisti in osebami, ki nudijo operativne informacije najpogosteje poteka na osebni ravni, hkrati pa tudi preko telefonov in drugih sodobnih komunikacijskih poteh. Najpogosteje kriminalist ni seznanjen na kakšen način je oseba prišla do podatkov, je pa to vsekakor mogoče ugotoviti skozi vsebino razgovora. V konkretnem primeru kriminalist ni vedel, na kakšen način oseba pridobiva podatke, saj mu je bilo predstavljeno, da oseba sodeluje v zaprtih skupinah različnih forumov, klepetalnic in Facebook profilov, na podlagi vsebine posredovanih informacij pa bi kriminalist lahko sklepal, da je oseba podatke pridobivala na neprimeren način. Prav ta segment bo v nadaljevanju v predkazenskem postopku ugotavljal posebni oddelek SDT," razlaga Lindav.

'Največkrat prekinemo sodelovanje z informatorji, ker ugotovimo, da izvršujejo kazniva dejanja'

Boštjan Lindav pravi, da je glavni namen takšnega zbiranja informacij načrtovanje policijskih nalog za preprečevanje in odkrivanje ter preiskovanje kaznivih dejanj. "Pri tem gre za klasično zbiranje obvestil o osebah, ki so vključene v kriminalne aktivnosti, in nikakor ne o osebah, ki niso povezane s kriminalno dejavnostjo. Podobne ureditve ima tudi večina drugih evropskih policij, ne nazadnje pa na takšnem delu temelji tudi ena izmed bolj uspešnih strategij zoperstavljanja kriminaliteti, tako imenovano obveščevalno vodeno policijsko delo, angleško intelligence-led policing, ki je posebno veljavo dobila po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra. Kriminalistično - obveščevalna dejavnost je relativno nov koncept dela slovenske policije, ki temelji na evropskih praksah in je namenjena zbiranju, vrednotenju in analiziranju operativnih informacij za preprečevanje in zatiranje kriminalitete. To področje poleg Zakona o nalogah in pooblastilih policije ureja še več internih aktov, ki urejajo različne postopke znotraj samega delovnega področja. Posebej pa je opredeljeno, da se s tovrstno dejavnostjo ne sme izzivati kriminalna dejavnost. Eden glavnih razlogov za prenehanje sodelovanja z informatorjem ali virom je prav izvrševanje kaznivih dejanj z njegove strani, " še dodaja naš sogovornik.

Zgodba ni povezana z Balkanskim bojevnikom

O namigih, da bi lahko informator na nezakonit način sodeloval tudi pri pridobivanju podatkov v zadevi Balkanski bojevnik pa policija to možnost zavrača, saj je bil ta predkazenski postopek zaključen že leta 2010, dokazi pa že večkrat sodno preverjeni. Verjetno pa se zdaj marsikdo sprašuje ali nemara razni policijski informatorji ne brskajo po naši elektronski pošti in facebook profilih, vsebino pa nosijo na policijo. Boštjan Lindav poudarja, da preiskovalce zanimajo samo ljudje, ki so vpleteni v kriminalne aktivnosti. In kdo vse od nadrejenih je obveščen o tem, s katerimi viri sodelujejo kriminalisti? "V procesu kriminalističnega pridobivanja informacij je o stiku z osebo, ki posreduje informacije seznanjen neposredno nadrejeni, ki tako srečanje tudi odobri. Na enak način je kriminalist dolžan poročati tudi o zaključku stika. V nadaljevanju se iz pridobljenih podatkov sestavi vsebina, iz katere pa sam način, kako je oseba pridobila posamezno informacijo, ni razviden, saj gre za opis domnevne kriminalne aktivnosti. V konkretnem primeru je generalni direktor policije z odreditvijo strokovnega nadzora odreagiral takoj, ko je bil seznanjen, da naj bi prihajalo do določenih nepravilnosti. Iz korespondence, s katero razpolaga policija, pa ni razvidno, v katere in koliko elektronskih naslovov je posegala konkretna oseba. Različni vdori v spletne račune so relativno pogosti in policija vse tiste, za katere izve, tudi ustrezno obravnava. Hkrati pa policija ves čas, tudi z različnimi javnimi pozivi v medijih opozarja, da morajo državljani na ustrezen način zavarovati svoja dejanja na medmrežju z uporabo ustreznih orodij in gesel."

Operativne informacije niso dovolj za začetek predkazenskega postopka

"Operativne informacije so namenjene odločanju in načrtovanju policijskih nalog za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in nikoli niso dokaz v kazenskem postopku. Operativne informacije tudi glede na prakso sodišč v nobenem primeru ne morejo predstavljati dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče začeti predkazenski postopek. Vsak dokaz v kazenskem postopku mora biti preverljiv, hkrati pa ima obdolženec v kazenskem postopku pravico postavljati vprašanja pričam, ki ga obremenjujejo. Cilj kriminalistično obveščevalnega dela je pridobivanje informacij o načrtovanih ali že izvršenih kaznivih dejanjih, kar pa bi bilo z razkritjem identitete vira oz. informatorja nedvomno onemogočeno, hkrati pa bi lahko ogrozilo tudi njegovo varnost," pojasnjuje Lindav. Ob tem pa poudarja, da je tudi strokovni nadzor v tem konkretnem primeru pokazal določene sistemske pomanjkljivosti, zato je Uprava kriminalistične policije že začela dopolnjevati interne akte, ki urejajo področje delovanja z viri.

Policija na tak ali drugačen način pride do telefonske številke kriminalcev

Poznavalci policijskega dela pravijo, da policija na tak ali drugačen način pride do aktualne telefonske številke storilcev kaznivih dejanj, čeprav jih redno spreminjajo. Z viri ali brez njih. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi po vseh teh letih vendarle tudi našo zakonodajo prilagodili evropski, kjer lahko policija neovirano uporablja naprave za prestrezanje podatkov, takoimenovani IMSI catcherji (lovilci podatkov), ki so namenjeni pridobivanju podatkov o mobilnem komuniciranju, torej odkrivanju telefonskih številk osumljencev in sledenju lokaciji, kjer se nahajajo. Že leta 2013 so bili dogovori med notranjim in pravosodnim ministrstvom ter informacijskim pooblaščencem, da bodo uskladili tovrstno zakonodajo, ki bo vključevala tudi sodobne tehnologije in programsko opremo. Vendar se v 3 letih ni zgodilo nič. Vsi predlogi in pobude menda ostajajo v predalih ministrstva za pravosodje, sodobne naprave, ki jih uporablja vsa Evropa policija sicer ima, a jih ne more uporabljati, ker še vedno ni prišlo do spremembe zakonodaje.

Čakamo na novo zakonodajo in capljamo za Evropo, terorizma pa vse več

"Ministrstvo za notranje zadeve že vrsto let opozarja Ministrstvo za pravosodje na probleme, s katerimi se srečuje policija pri preprečevanju ali odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in ki izvirajo zlasti iz neustrezne procesne kazenske zakonodaje (IMSI lovilec, pridobivanje podatkov od ponudnikov storitev, prestrezanje komunikacij). Predlogi kot so prepoznava registrskih tablic v skrajno omejenih možnostih, uporaba brezpilotnih letalnikov pri iskanju oseb, ogledu krajev dejanj itd. pa kljub temu, da jih poskušamo pripraviti kar z največ argumenti, s primerjalno pravnim prikazom ureditve v drugih državah, analizami, vplivom na zasebnost, žal predolgo in več let, ostajajo nerealizirani oziroma brez vsaj konstruktivnega poskusa iskanja rešitev," pravi Boštjan Lindav in dodaja, da se evropske vlade in njihove inštitucije očitno bolj zavedajo nevarnosti sodobnega kriminala in terorizma, saj so bile same večkrat soočene s hudimi posledicami. Nekatere države, tudi Francija, pa razmišljajo celo o spremembah ustave. Pri nas pa se vse bolj zdi, pravijo poznavalci razmer, da imajo storilci kaznivih dejanj vedno več človekovih in z ustavo zajamčenih pravic. "Poseben fenomen je terorizem, kjer različne organizacije uporabljajo sodobne komunikacijske poti in socialne medije za pridobivanje simpatizerjev, načrtovanje aktivnosti in ne nazadnje za izvrševanje kaznivih dejanj. Večina evropskih policij se je v bližnji preteklosti že srečala s tovrstnimi dogodki, zaradi česar so države prišle do zaključka, da je edini način, da tovrstne napade poskušajo odkriti in preprečiti še preden pride do najhujših posledic - podelitev ustreznih pooblastil policiji, pri čemer je temelj ravno pridobivanje podatkov (kriminalistično obveščevalni proces). Temu ne nazadnje sledi tudi EUROPOL, ki je v začetku leta organiziral posebno enoto za boj proti terorizmu."

Hrvaška policija ima že 4 leta superkombi za prepoznavo registrskih tablic, pri nas pa ni podlage za to

Dve tretjini evropskih držav uporablja super kombi za prepoznavo registrskih tablic, ki v nekaj minutah prepozna več sto tablic in policiste opozori na ukradena vozila, neregistrirana, jim sporoči ali morda ičejo kakšne osebe v določenih vozilih in podobno. Tudi hrvaški policisti s pomočjo tega sistema iščejo osebe, prekrškarje in hujše storilce kaznivih dejanj. Pri nas pa po mnenju informacijskega pooblaščenca takšno neselektivno zbiranje informacij ne bi bilo dobro za državljane. Ob tem pa poznavalci policijskega dela opozarjajo, da se vendarle ljudje, ki živijo normalno in ne hodijo po robu zakona ter ne izvajajo kaznivih dejanj nimajo česa bati. Policija pa: "Na žalost prav zaradi hitrega tehnološkega razvoja in počasnega pravnega urejanja določenih področij, predvsem pooblastil policije, vse pogosteje organi odkrivanja ostajajo daleč za ljudmi, ki naj bi jih preiskovali. V tem času smo vse pogosteje tudi priče delovanju organiziranih kriminalnih skupin, ki so izredno homogene, zaprte, pri izvrševanju kaznivih dejanj pa izredno previdne. Takšne kriminalne skupine so zelo dobro seznanjene z delovanjem in pooblastili policije, njenimi tehnološkimi zmožnostmi in svoje delovanje prilagajajo na tak način, da ga v največji možni meri skrijejo pred policijo," je prepričan Lindav.

Kriminalci še vedno dva koraka pred policijo

Po mnenju strokovnjakov tudi načrtovane spremembe Zakona o kazenskem postopku menda ne gredo v pravo smer, še več, celo zmanjšujejo učinkovitost dela policije in tožilstva. Storilci kaznivih dejanj bodo tako še vedno korak pred policijo, če ne kar dva. "Sodobna kriminaliteta ima določene značilnosti, na katere nismo ustrezno pripravljeni. Vse več kriminalitete se odvija na medmrežju, kjer obstajajo zelo razvejane mreže, ki z uporabo najnaprednejših tehnologij izvršujejo kazniva dejanja, takšen primer je na primer "dark net". Policija nima dovolj ustreznih orodij in pooblastil, s pomočjo in uporabo katerih bi tovrstna kazniva dejanja lahko preiskovala. Boj proti resnemu kriminalu in hiter tehnološki razvoj sta razloga, da se mora tudi policija odzvati z učinkovitimi preiskovalnimi ukrepi. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov zahteva od policije visoko stopnjo strokovnosti in uporabo v skladu z zakonskimi pooblastili, kajti le tako bodo zbrani podatki služili namenu dokazovanja v sodnih postopkih."