Petarda ubila psa

2. januarja ob 18.45 je murskosoboške policiste poklicala ženska, ki je prijavila, da je na silvestrovo v naselju Dokležovje zaradi aktiviranega pirotehničnega sredstva poginil pes.

Ugotovili so, da je 31. decembra okoli 16.30 skupina do sedaj neznanih oseb metala pirotehnična sredstva po Dokležovju. Do sedaj neznano pirotehnično sredstvo so aktivirali tudi v bližini stanovanjske hiše, ki ni ograjena.

Ravno v tistem trenutku naj bi z dvorišča hiše pritekel mešanec in ugriznil aktivirano pirotehnično sredstvo, ki mu jo je v gobcu tudi razneslo. Zaradi poškodb je pes na kraju poginil. Policisti intenzivno zbirajo vsa dodatna obvestila o opisanem primeru.

Živali v strahu pobegnile

Da so petarde nevarne za hišne ljubljenčke, so policisti opozorili že pred prazniki. Skrbnike živali so opozarjali, da morajo preprečiti tudi pobege psov, ki lahko zaradi strahu spremenijo vedenje in postanejo napadalni, še posebej tiste živali, ki se bojijo svetlobnih in zvočnih učinkov.

Kljub temu so slovenska zavetišča v prazničnih dneh sprejela mnogo več psov kot ostale dni leta. Po besedah vodje ljubljanskega zavetišča Gmajnice Marka Omana so samo zadnjih 10 dni minulega leta sprejeli skoraj toliko psov, kot jih običajno sprejmejo v celem mesecu. "V tem se število sprejetih poveča za okoli 50 odstotkov. Glavni razlog za to so prav petarde, saj so psi zaradi tega bolj prestrašeni."

Drugi razlog za toliko večje število pobegov v prazničnem času je po besedah Omana tudi to, da ljudje odhajajo na dopuste, svoje ljubljenčke pa pustijo v varstvu. Tudi to po njegovem prispeva k temu, da se žival hitreje izgubi. Od psov, ki se izgubijo v prazničnem času in so jih sprejeli v Gmajnice, so bili do danes vrnjeni skoraj vsi, pri njih jih ostaja kakih pet odstotkov. V lanskem letu so sprejeli približno 470 psov, ta številka pa iz leta v leto upada. Po mnenju Omana gre to pripisati uvedbi mikročipiranja psov, saj je skrbnika takega psa veliko lažje najti. Spomnil je še, da je mikročipiranje psov zakonsko obvezno.

V Zavetišču Horjul, ki pokriva območje 21 občin predvsem na Gorenjskem, Notranjskem in Krasu, pa so pojasnili, da so samo od 28. decembra do 2. januarja dnevno sprejeli po tri pse, medtem ko čez leto sprejmejo okoli 15 mačk in psov na mesec, razen v času sezone mladičev. Večina je bila že vrnjena skrbnikom, saj so bili označeni, trije pa so ostali pri njih, je pojasnila vodja zavetišča Polona Samec. Kot pravi, je takšna statistika katastrofalna. V Obalnem Zavetišču za zapuščene živali v Svetem Antonu pa so pojasnili, da so bili letošnji prazniki veliko bolj mirni od preteklih let, kar se je poznalo tudi na številu sprejetih psov, saj pretiranega navala niso zabeležili.

Oman sicer vsem skrbnikom psov, ki bi jim njihov štirinožec pobegnil, svetuje, naj to javijo v zavetišče, pristojno za njihovo občino. Poleg tega jim priporoča še, da pripravijo letake in jih polepijo na svojem območju oziroma na območju, kjer se je pes izgubil, opozorijo pa naj tudi veterinarje. Opozarja, da je vsak skrbnik psa že po zakonu dolžan vse to postoriti, če se njegov pes izgubi. Prav tako morajo tudi tisti, ki psa najdejo, to takoj sporočili v pristojno zavetišče, ni pa dovolj, da obvestijo samo bližnjega veterinarja.

Še en nasvet, ki ga vsem skrbnikom psov daje Oman, je tudi ta, naj ob vpisovanju njihovega psa v register, posredujejo čim več podatkov, da jih bo v primeru izgube lažje najti. Vsak dan oskrbe psa v zavetišču namreč stane in če je treba skrbnika o najdbi psa obvestiti po redni pošti, to vzame nekaj dni, telefonski klic pa je neprimerno hitrejši, je pojasnil. "Vsak dan, ko pes ostane v zavetišču, je zanj večji stres, za lastnika pa večji strošek," je dodal.