Britanec Michael Sheath v okviru nevladne organizacije Lucy Faithfull Foundation deluje na področju rehabilitacije storilcev spolnih zlorab otrok na internetu. V okviru posveta o preprečevanju zlorabe otrok na spletu, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je predaval tudi o tem, kaj t. i. e-storilci iščejo na spletu in kaj vidijo, ko gledajo slike otrok.
Po njegovih besedah je pri storilcih pomembno razumeti to, kako se počutijo, ko na spletu gledajo otroško pornografijo. Da bi lažje razumeli, kaj se dogaja v miselnosti takih storilcev, so jih razdelili v testne skupine. Vprašali so jih, kako so se počutili, tik preden so prižgali računalnik. Storilci so odgovarjali, da so se počutili prazne, zdolgočasene, izolirane, osamljene pa tudi, da so imeli občutek zasvojenosti in lakote oziroma hrepenenja. Ko pa so jih povprašali, kako so se počutili, ko so prižgali računalnik in gledali otroško pornografijo, so moški odgovarjali, da so bili vznemirjeni, zadovoljni, počutili so se, kot da so pobegnili. Omenili pa so tudi besedno zvezo sveti gral.
Po Sheathovih besedah je odgovarjalo 200 moških, ki so jih razdelili v skupine po 10. In prav v vsaki skupini se je našel nekdo, ki je gledanje otroške pornografije opisal z besedami sveti gral. Moški so dejali, da se ob tem, ko na spletu brskajo in iščejo otroško pornografijo, počutijo, kot da bi iskali sveti gral. Kot da gredo na neko potovanje in iščejo idealno sliko. "A je nikoli ne najdejo. In težko je ugasniti računalnik, saj mislijo, da je sveti gral za naslednjim ovinkom," je povedal Sheath.
Za nekoga revna deklica, za storilca pa erotična podoba
Sheath pravi, da nikoli ne moremo trditi, da moške v gledanje otroške pornografije vodi le en motiv, ampak jih je vedno več. "Jasno je, da pornografija obstaja za spolnost," je dejal Sheath in dodal, da številni storilci pravijo, da se ob podobah samozadovoljujejo. Nekateri bi radi videli nekaj, kar še niso, spet drugi pa v resničnem življenju nimajo dobrega spolnega življenja in iščejo nekaj novega. Torej jih vodi neki erotični motiv.
Sheath je poudaril, da ne vidimo vsi iste stvari, ko nekaj gledamo. Pri tem je omenil fotografijo, ki jo je posnel avtor Alice v čudežni deželi. Lewis Carroll je zgodbo napisal za hčerko svojih prijateljev Alice Liddell, deklico pa je tudi večkrat fotografiral v različnih kostumih in nastala je fotografija male deklice v razcapanih oblekah. Kot je dejal Sheath, številni v fotografiji, ki je nastala leta 1874, vidijo revno dekle, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je začela pojavljati v povsem drugem kontekstu.
"Od leta 1990 smo ta posnetek redno našli v zbirkah otroške pornografije, ki so jih imeli moški," je povedal Sheath. Torej so storilci v tej fotografiji videli nekaj spolnega. Tudi prva pedofilska mreža, ki so jo odkrili v Veliki Britaniji, je nosila ime, povezano s fotografijo – Klub iz čudežne dežele.
Med motivi, ki storilce vodijo v iskanje otroške pornografije, je tudi čustveni motiv. Nekateri podobe na spletu gledajo zaradi tega, ker so bili v otroštvu sami zlorabljeni. Nekateri se vračajo v čas, ko so bili bolj spolno močni, denimo, ko so bili najstniki. Spet drugi pa se v najstniška leta vračajo, ker takrat niso imeli spolne izkušnje, pa zdaj fantazirajo o tem.
Internet pa je storilcem tudi dal možnost, da so oblikovali skupnost. Pred internetom so namreč morali zanimanje za otroke moški skrivati in se o tem niso mogli pogovarjati. S pomočjo interneta pa se storilci lahko pogovarjajo in delijo posnetke. Ko so del te skupnosti, razvijejo pravi občutek moči in statusa. In ker obstaja potreba po vedno novih posnetkih, pride do povezave med otroško pornografijo in zlorabo. Moški, ki zlorabi otroka in fotografijo objavi na spletu, postane priljubljen v skupnosti. "V tej skupnosti postanejo junaki," je dejal Sheath.
Popačen pogled, ki temelji na predsodkih
Delovanje moških, ki iščejo in gledajo otroško pornografijo, temelji na določenih predsodkih. Nekateri na otroke gledajo kot na spolna bitja in menijo, da so otroci sposobni imeti spolno življenje in da se lahko samostojno odločajo za spolnost. Storilci lahko mislijo tudi, da so otroci manj pomembni kot odrasli in da tako odrasli z njimi lahko počnejo, kar želijo. Nekateri so prepričani, da je svet nevaren, pri gledanju otroške pornografije na spletu pa se počutijo varne. "Ker je to manj nevarno kot stik z resnično žensko ali otrokom," je dejal Sheath.
Med predsodki, skozi katere storilci gledajo na svet, pa je tudi ta, da je škoda relativna. "Češ, ni bilo uporabljene sile, ali pa trdijo, da so žrtev ljubili," je dejal Sheath. Lahko tudi verjamejo, da otroci v spolnih odnosih z odraslimi uživajo.
Po Sheathovih besedah pa je pri procesu zdravljenja takih storilcev pomembno, da vedo, da so vsi ti predsodki napačni. Storilci, s katerimi se je Sheath pogovarjal, sicer pravijo, da so jim najbolj všeč fotografije, na katerih se otroci smejijo. O tem, kakšen je bil otrok, preden so ga fotografirali, pa storilci ne želijo razmišljati. "Z vidika izobraževanja ljudi je pomembno, kaj se dogaja, preden nastane fotografija nasmejanega otroka v okviru otroške pornografije. In tudi, kaj se s tem otrokom dogaja po tem, ko je nekdo ustvaril fotografijo," je dejal Sheath.
Zelo težko je sicer vedeti, koliko moških, ki spremljajo gradivo prek spleta, tudi zlorablja otroke, ali pa bo to še naredilo. Vendar pa je s področja izobraževanja pomembno, da naredimo povezavo med otroško pornografijo in zlorabo, je poudaril Sheath.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.