26-letnik je včeraj, dan po tem, ko sta ga v kraju Podbočje znanca surovo pretepla in dogajanje v živo prenašala na družbenem omrežju, v bolnišnici umrl. Osumljenca so odpeljali k preiskovalnemu sodniku v Krško, ki je zanju zaradi ponovitvene nevarnosti odredil pripor.
Če je še pred zaslišanjem policija dejala, da nihče od domnevnih storilcev ni izrazil obžalovanja, je eden osumljenec pred sodnico le spregovoril. “Nista se zagovarjala oziroma je osumljeni povedal en stavek, in sicer da mu je žal in da je bil pod vplivom alkohola. Na vprašanja ni želel odgovarjati, tako da glede motiva v bistvu ne vemo nič. Drugi osumljenec se je branil z molkom,” je po zaslišanju dejala okrožna državna tožilka Mateja Roguljič.
Ker je torej 26-letnik umrl, je tožilec odločil o spremembi kvalifikacije kaznivega dejanja, ki je bila sprva povzročitev posebno hude telesne poškodbe. 20-letniku in 29-letniku zdaj grozi do 15 let zapora.
Kaj storiti, da takšne stvari ne bi bile prisotne na spletu?
Skoraj bolj kot samo dejanje, zaradi katerega je mladenič umrl, javnost pretresa dejstvo, da je eden od osumljenih dogajanje prenašal v živo prek spleta. Se moramo kot družba sprijazniti s takšnimi pojavi? Gorazd Krumpak, učitelj s Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, je prepričan, da je to dramilo, ki kliče k temu, da se aktivno vključimo in začnemo na tem področju nekaj početi.
"O objavah na to temo se je v tujini že govorilo. A mi smo si zatiskali oči, da se to dogaja drugje, nekje daleč od nas, v nekem virtualnem svetu. Še vedno strogo ločujemo nekaj, kar se dogaja v realnem življenju in virtualnem svetu. Tukaj smo pred lastnim pragom videli, da ta ločnica ni tako velika in da se to dogaja tudi pri nas," pravi.
Zavedajte se, da otrokom ne date v roke le naprave!
Krumpak vidi težavo v nepoznavanju nevarnosti, ki jih prinaša uporaba naprav, ki dostopajo do spleta. "Otrokom ne daste v roke le telefona! Z njim pride tudi vsebina, pri kateri so mladostniki večinoma prepuščeni kar sami sebi. Vzrokov je lahko več. Odrasli si zatiskamo oči, da ne sprejemamo te tehnologije, ker nam ni blizu, mladostniki pa s tem živijo in spoznavajo ta svet sami zase. V realnem življenju naj bi postali samostojni, ko postanejo odrasli. Pri tej tehnologiji, ki jo dobijo v roke, pa so tudi samostojni, a še zdaleč ne odrasli, saj se z njo srečajo že pred desetim letom," pravi.
Kako odgovoriti?
"Tukaj se moramo izobraziti tako starši kot učitelji, da mlade uvedemo v ta digitalni svet, da pri tem ne bodo sami. Moramo jih naučiti, da ta pravila oziroma bonton, ki ga uporabljamo v realnem svetu, velja tudi za ta virtualni oziroma elektronski svet. To nista dva ločena svetova. Začeti je treba zelo zgodaj. Idealno bi bilo že v osnovni šoli, še preden se otroci srečajo s temi vsebinami," še dodaja.
Podobnega mnenja je Tilen Dominko z organizacije Zavod Varni internet. "Tehnološko smo podkovani, vsebinsko, kako to uporabljati, pa ne. Ta znanja se morajo začeti dopolnjevati. V praksi ob izobraževalnih programih, ki jih izvajamo po osnovnih in srednjih šolah, videvamo kar nekaj tega tako imenovanega Happy slappinga. Gre za snemanje in deljenje teh videoposnetkov. Te stvari nakazujejo smer zlorabe novodobne tehnologije v namene poniževanja, zaničevanja ali drugega spletnega nasilja, ki se med najstniki v veliki meri razrašča."
"Ko dajo starši otrokom v roke to orodje, se morajo zavedati, da ima to določene zakonitosti, ki jih moramo upoštevati. V grobem pomenu se moramo zavedati, da splet ni elektronska stvar, temveč je vsebina. /.../ Želimo pisati romane, ne poznamo pa abecede. Ta digitalna pismenost je vseživljenjska kompetenca, ki se je moramo priučiti. Pri tem pa upoštevati varno rabo."
