Na štedilniku se je zažgala hrana, stanovalka zaradi zastrupitve končala v ljubljanskem UKC

pasulj

Ljubljančani, ljubljančani , spet niste navodilj prebrali, pa tudi nas ostale slovence ne zanima če se v ljubljani iz stanovanja pokadi

Boljše indukcijske plošče se same ugasnejo, ko zaznajo kipenje, ali prevročo temperaturo. Včasih je dobro dati malo več in si zaščiten v primeru, da zaspiš ali pozabiš.

Okej, če si nažgan ali pa da se ti med kuhanjem zgodi kaj nepredvidljivega, da se recimo onesvestiš ali da dobiš klic, ki te šokira potem razumem. Ampak ne razumem pa, da nekateri ne znajo preprečit požara, ko že vidijo da grozi, ampak pobegnejo in vreščijo zravn namesto, da bi ukrepali. Če ti nekdo s pištolo meri v glavo, potem valda da si v šoku, ampak ogenj ko še ni razširjen pa se VSAK da ukrotit ali preprečit širjenje.

Pred mnogimi leti sem prišel doziran domov. Ponoči. Pili smo zelo dobro vino in logična posledica je lakota, ki sem si jo hotel potešiti doma. Segrevat sem dal olje, da bi si naredil pomes frites. Na plinski šporhat. V sosednjo sobo sem šel tačas vklopit TV. Ker živim sam, me ob prihodu nihče ni zajebaval, pa sem lepo v parih sekundah zaspal. Prizorišče je bilo v bloku, kjer z menoj vred (ko sem v takem stanju) nihče nima IQ-ja niti okoli številke čevljev. Ura je bila okoli 21.00. Sosedje so (po poznejšem pripovedovanju) videli, da plapola neka svetloba v kuhinji, zvonili, a jaz sem takrat že omamljen ležal na tleh. Ker nihče ni odprl, so pač šli vsak svojo pot. Naslednje jutro sem se zbudil na preprogi v dnevni sobi. Bilo je še malo temno in zaradi "tigra" nisem prižigal luči. Šel sem na WC in ker je tam veliko ogledalo, bi moral zagledati sebe v nekoliko žalostni različici. Pa sem videl samo dve beli piki. Prižgal sem luč in se zgrozil. Pod nosom sem imel grozovite črne brke, ki so nastali vsled dihanja in saj. Tudi po obrazu sem bil celi črni. Tisti dve beli piki sta bili moji oki. Ker mi je manjkal film, sem z neprijetno slutnjo šel nazaj proti dnevni sobi in dalje proti kuhinji. V dnevni sobi je na tleh bil svetel obris mojega telesa, okoli pa črno. Saje. Tam sem obležal. Ker je med kuhinjo in dnevno sobo bila masivna temno rdeča zavesa, v kuhinjo v prvem momentu niti nisem videl. Ko sem zaveso odgrnil pa sem prvi moment mislil, da me spet daje nočna mora. A zbuditi se nisem mogel. Kuhinja uničena. Gorelo je tako dolgo, dokler je bilo na razpolago kaj zraka in s tem kisika. Okno je bilo zaprto. Olje se je segrelo do plamenišča. V dnevni sobi, kjer sem obležal na tleh, je bilo odprto balkonsko okno in tako sem najverjetneje ostal živ, saje in strupeni plini pa so v dnevno sobo prišli mimo zavese. Da te kap! Cel mesec sem intenzivno delal in ob pomoči delavca pleskarja popravljal stanovanje, ki ni bilo moje. Ves denar (1500 DEM), ki sem ga dobil za odpravnino, ko so me bincnili iz službe l. 1991, je šel za material in delo. Takrat sem razumel namig usode. Potem nikoli več nisem bil pijan. Popijem kako pivo ali maksimalno dve, če je vroče in če sem žejen, sicer pa ni več šans, da bi še kdaj bil pijan. Ne !

admin, glede na to da si zbrisal moj čist zabaven, nežaljiv komentar, sklepam da si ali totalno brez smisla za humor, ali pa totalen bebec. Sam se odloči, kar ti je ljubše.

Sicer se iz tega ne smemo norca delati,delno si je sama kriva,koliko ljudi na dan pobijejo nato sile o tem pa nič ha?(spet en mini članek,ki naj bi zadovoljil bralce haha).

kuhala prebranac pod vplivom alkohola... brez heca..