Skozi okno staršev ubitega Iva Pukanića so se razlegli grozoviti kriki njegovih staršev Mije in Dragice. Materi je ob novici o sinovi smrti postalo slabo, zato so poklicali reševalce, ki so ji nudili prvo pomoč. Bratova smrt je globoko pretresla tudi Pukanićevo sestro Anko, ki je padla v nezavest.

Na dvorišču domače hiše v Veliki Gorici se je zbralo več svojcev, sosedov in prijateljev, ki so domačim izražali sožalje. ''Babica se zelo slabo počuti. Razumite nas, ni nam do pogovora,'' je v solzah dejala nečakinja preminulega. Tudi preostali družinski člani so se zavili v molk.

Arhivska fotografija Iva Pukanića (Foto: Reuters)

Pukanić je bil sicer ravno v postopku ločitve. ''V šoku sem, ne morem priti k sebi. Res sva se ločevala, dogajalo se je marsikaj, a vendar tega ne privoščim nikomur. Strašno!'' je povedala njegova žena Mirjana, ki je trenutno v varni hiši in od sinoči pod policijsko zaščito. ''Naj počiva v miru,'' je dodala.

S hčerko Saro se ni pogovarjala, čeprav jo skrbi zanjo. Pojasnila je, da sta se s hčerko v zadnjih nekaj mesecih oddaljili, k čemer je pripomogel tudi njen mož. ''Otrok je poslušal grde zgodbe o mami, da sem odvisnica od drog, da ima ljubimce, samo da se ne bi družili,'' je povedala Mirjana Pukanić.

Novinarji: Kaj počnejo organi pregona?!

Odzvali so se tudi kolegi novinarji. ''V šoku sem. Ne morem verjeti, da so ga ubili. 'Pukija' sem poznal od otroštva, kaj vse sva doživela skupaj … Že kot otroka sva sanjarila o novih modelih fotoaparatov, res sva bila dobra prijatelja,'' je bil pretresen lastnik in odgovorni urednik lokalnega mesečnika Turopolja Aleksander Božić. Tudi dolgoletna Pukanićeva sodelavka novinarka Jasna Babić je bila šokirana: ''Bil je navadna budala. Zapletel se je v igre, ki jim ni bil dorasel,'' je dejala.

Umor je ostro obsodilo tudi Hrvaško novinarsko društvo. Podpredsednik društva Mislav Bago je sprva poudaril, da gre za prvi umor novinarja od konca vojne na Hrvaškem. Prepričan je, da so bili na delu profesionalci. Ocenjuje, da bi pristojni lahko preprečili novo prelivanje krvi. ''Kaj počnejo pristojni, ki bi morali skrbeti za varnost?'' se je vprašal. Dopisnik HRT Hrvoje Zovko je za srbski B92 izdal, da so hrvaški novinarji šokirani in zgroženi. Tako kot Bago je izpostavil problem nedelovanja organov za pregon. Upa, da se bodo stvari po spremembi garniture v policiji in pravosodju spremenile na bolje.

Na umor se je odzvalo tudi slovensko Združenje novinarjev in publicistov. V sporočilu za javnost so hrvaškim novinarskim kolegom izrazili solidarnost in podporo ter zapisali, da "gre za enega najhujših napadov na predstavnike medijev v hrvaški zgodovini.“ Ugotavljajo, da v zadnjih letih sicer ni podatkov o podobnih primerih fizičnega nasilja nad uredniki in novinarji v Sloveniji, a hkrati opozarjajo na povečanje pritiskov na novinarje in urednike. 

Medijska organizacija za jugovzhodno Evropo (Seemo) je tudi ostro obsodila umor Pukanića in Franića. Seemo, podružnica Mednarodnega novinarskega inštituta (Ipi), vidi ta bombni napad kot enega izmed najresnejših napadov na svobodo medijev v preteklih letih, ne le na Hrvaškem, temveč v celotni regiji jugovzhodne Evrope, so zapisali v sporočilu.