Trije nekdanji mariborski študenti računalništva so se znašli v središču pozornosti ameriškega FBI, ker naj bi ustvarili najnevarnejši računalniški virus doslej. Z njegovo pomočjo naj bi se dokopali do podatkov o kreditnih karticah, gesel za spletno bančništvo in drugih zaupnih informacij. Okužili naj bi 13 milijonov računalnikov po vsem svetu, med njimi tudi 750 velikih ameriških podjetij in vsaj 40 bank. Med drugim naj bi napadli celo spletne strani vladnih ustanov in sisteme varnostno-obveščevalnih agencij, zato se je v preiskavo vključil FBI.

Osumljenci naj bi bili dva nekdanja študenta in študentka mariborske fakultete za računalništvo. Vsi naj bi bili mlajši od 25 let in povezani s španskimi hekerji, ki naj bi virus pridno širili, Slovenci pa naj bi dvigovali denar na bankah. Dva ameriška preiskovalca sta nekaj dni celo preživela v Mariboru in sodelovala v preiskavi. Opravili so hišne preiskave in zasegli več računalnikov. Po neuradnih podatkih so precej zaslužili. Vsak virusni program naj bi prodali za 40.000 evrov. Eden od osumljenih – mlad in nezaposlen – naj bi imel luksuzno stanovanje.

Okužba še ne pomeni odteka informacij

V Mariboru naj bi nastal najnevarnejši virus doslej. (Foto: iStockphoto)

Tadej Stergar (Foto: Ifit)

Mariborčani naj bi torej izdelali najnevarnejši računalniški virus doslej. Po besedah direktorja Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij Tadeja Stergarja je stopnja nevarnosti oziroma ogrožanja odvisna od tega, kaj virus sploh počne oziroma kakšen je njegov namen. Vse skupaj je tudi povezano s škodo, ki jo povzroči.

''V tem primeru gre sicer za podatke o zelo velikem številu okuženih računalnikov. Pa vendar so podatki neuradni, zato ni znano, kakšno je dejansko število okuženih računalnikov in v koliko primerih je do odtekanja informacij dejansko prišlo.'' Sama okužba namreč še ne pomeni, da je prišlo do kraje podatkov. ''Zato bi v tem trenutku težko trdili, da je to najnevarnejši virus. Če pa se bodo številke izkazale za resnične in bi bila škoda oziroma število računalnikov, iz katerih so odtekali podatki, veliko, bi lahko govorili, da gre za trenutno enega najnevarnejših znanih virusov. Poudarjam znanih, saj je vprašanje, koliko takšnih virusov še obstaja, za katere pa v tem trenutku še ne vemo,'' je pojasnil.

Enostavne viruse oziroma škodljive programe se s pomočjo programske opreme, ki je prosto dosegljiva na spletu, izdela zelo hitro oziroma v nekaj minutah. Z dobrim znanjem se enako doseže pri izdelavi naprednejšega škodljivega programa. ''Vsekakor pa velja, da je za povprečnega uporabnika izdelava virusa naloga, ki bi jo težko izpolnil,'' je povedal.

Kaznivo dejanje je že izdelava virusa

Stergar je opozoril, da je kaznivo dejanje že sama izdelava virusa, seveda pa tudi njegova prodaja in uporaba. V Sloveniji osebi, ki ''z namenom storitve kaznivega dejanja poseduje, izdeluje, prodaja, daje v uporabo, uvaža, izvaža ali kako drugače zagotavlja pripomočke za vdor ali neupravičen vstop v informacijski sistem'' grozi do leto dni zapora. Mariborčani pa bi lahko bili ovadeni tudi za kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem, za katerega je po Kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do pet let. Morebitno sojenje bo verjetno potekalo v Sloveniji, saj je malo verjetno, da bi Slovenija izročala svoje državljane tujim organom.

'Pred hekerjem smo goli'

Osumljenci naj bi bili nekdanji študenti Fakultete za računalništvo v Mariboru. (Foto: Jani Dolinšek)

Janko Šavnik z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij je pojasnil, da programi, ki povzročajo največ škode, delujejo tako, da odprejo stranska vrata, ki jih uporabnik ne vidi. Preko njih se heker poveže na oddaljeni računalnik, ki ga nato lahko nadzoruje. Beleži vse pritiske tipk, zajema ekranske slike. Vse podatke skrivaj in mimo uporabnika prenaša k sebi in vse v miru analizira. Vmes seveda dobi tudi vpogled v številke kartic, gesla, spletno pošto. Tako dobi dostop do vseh datotek. ''Pred njim smo praktično goli,'' je opozoril. Hekerji naj bi pobirali tudi varnostne informacije, ob razkritju katerih lahko pride do varnostne škode objektu, banki, državi in podobno. Večina vdorov pa se začne iz zabave ...

Uporabnik se lahko pred virusi najbolje zaščiti tako, da ne obiskuje dvomljivih spletnih strani, da ne odpira elektronske pošte od neznancev in v računalnik ne vstavlja nosilcev podatkov – USB-ključev, CD in DVD – od neznancev. Prav tako je priporočljivo, da svojih nosilcev podatkov ne priklaplja na njemu neznane naprave. Poleg vsega pa je nujna uporaba tudi aktivnih zaščitnih sredstev, kot so kakovostna protivirusna programska oprema, požarni zid in podobno. Nujno je tudi posodabljanje oziroma uporaba novejših različic programske opreme. ''Protivirusni programi sledijo aktivnostim razvijalcev virusov, ampak vedno nekoliko zaostajajo,'' je še opozoril Stergar.