Lastnik nočnega lokala: Prostitucijo dopušča država

Boštjan Zahrastnik, lastnik nočnega kluba s 44 izdanimi delovnimi dovljenji za dekleta iz Dominikanske republike v zadnjih štirih letih, se ne strinja z oceno o množičnosti prostitucije plesalk v naši državi. "Ponudbe so vsak dan v lokalih in nekatere se za to odločijo, nekatere se pa nikoli ne bodo," pravi.

Kot so poročali v oddaji 24UR, na ministrstvu za delo Andreja Vizjaka o morebitni omejitvi prihoda tujk sporočajo, da do danes predloga, iz katerega bi izhajalo, da bi sprejem takšne uredbe pripomogel k preprečevanju prostitucije in trgovine z ljudmi, niso prejeli. Vprašanje pa je, zakaj nikogar ne zanima prostitucija Slovenk. "Od tega država nima absolutno ničesar. Če pa se že katero od deklet v barih s tem ukvarja, dobi država DDV glede na prodano pijačo, plačane imajo prispevke, ki jih daje delodajalec, plačana zavarovanja, plačani zdravstveni pregledi," pojasnjuje Zahrastnik.

Je pa ob ignoranci delovnega ministrstva Zahrastnika zmotila vojna napoved trgovini z ljudmi Andreja Štera. "Izjava, da so vsi slovenski delodajalci, ki zaposlujejo tujke, zvodniki, in vsa dekleta, ki plešejo v barih, prostituke, ni dostojna visokega predstavnika MZZ," ugovarja. A zunanje ministrstvo je namesto pristojnih – notranjega in delovnega – v resnici edino uspelo vsaj zaznati in začelo posredovati, da bi trgovino z ljudmi že ob prvem sumu ustavili.

Ljudje kot artikli

Zakaj nihče ne pretrga povezave med trgovino z ljudmi, prisilno prostitucijo in slovenskimi institucijami? Katjuša Popovič iz društva Ključ je za 24UR ZVEČER dejala, da je zdaj jasno razvidno, da sta korupcija in trgovina z ljudmi povezani. "Trgovina z ljudmi namreč ne more potekati, če ni povezana s korupcijo," je poudarila.

Zakaj pa je tako malo pravnomočnih obsodb za trgovino z ljudmi? Popovičeva pravi, da se večinoma zaplete na samih sodiščih, saj je uspešnost kazenskega postopka večinoma odvisna od pričanja žrtev, ki pa niso vse pripravljene pričati in se velikokrat tudi zlomijo na sodišču. Žrtev je strah, mora se soočiti z obdolžencem, ki jo je izkoriščal ter fizično in psihično zlorabljal. So pa tudi primeri, ko so žrtve pričale, povedale, kaj se jim je dogajalo, kljub temu pa kazenski postopki zoper zvodnike in trgovce z ljudmi niso bili uspešni.

Kaj torej storiti, da dosežemo, da država in državne institucije prenehajo (ne)zavedno pomagati kriminalcem, ki zasužnjujejo, preprodajajo in izkoriščajo žrtve? Prvo je to, da se nehamo sprenevedati in prelagati odgovornost drug na drugega. Treba je tudi sistemsko urediti stvari in se ne zanašati le na kratkoročne ukrepe. "Tisti, ki pa misli, da bo legalizacija prostitucije rešila trgovino z ljudmi, pa znova ve zelo malo o trgovini z ljudmi in prostituciji," je še dejala Popovičeva.

A žrtve trgovine z ljudmi ne končajo le v prisilni prostituciji. Koliko tujcev je prisiljenih prosjačiti po naših in evropskih mestih? Koliko tujcev je v naši državi ujetih v začarani krog suženjstva in prisilnega dela?

Ne zatiskajte si oči! Žrtve trgovine z ljudmi so tudi v Sloveniji

In kako so pristojne institucije v letu 2011 oskrbele žrtve trgovine z ljudmi? Slovenska Karitas je lani poskrbela za pet oseb, katerim so nudili namestitev, prvo psihosocialno pomoč, prehrano, materialno pomoč in pomoč pri vrnitvi v domovino.

Marca lani so tako nudili krizno namestitev 23-letni kitajski državljanki, ki je bila žrtev družinskega nasilja in trgovine z ljudmi (sum prisilne prostitucije in prodaje osebe v tujino). Pomagali so ji tudi, da pridobi nazaj svojo lastnino, ženska pa se je na koncu na lastno željo vrnila v domovino.

Maja lani je v kriznih prostorih bivala 19-letna Romunka. "Oseba je bila zlorabljana s strani slovenskega državljana in njegove romunske partnerke za namene prisilne prostitucije v lokalu. Nuden ji je bil varen prostor, prehrana, prva psihosocialna pomoč, materialna pomoč v obleki in higienskih pripomočkih, 24-urna prisotnost strokovne delavke oziroma druge osebe, tolmačenje in zagovorništvo. Osebi je bila omogočena vrnitev v domovino ter naveza stika z organizacijama Caritas Romunija in ADPARE, ki delujeta na področju pomoči in reintegracije žrtev trgovine z ljudmi v Romuniji. Slednji so ji ponudili namestitev in možnost vključitve v program reintegracije, vendar se je odločila za vrnitev k svoji družini," je zapisano v poročilu o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2011.

Junija lani je bila v krizne prostore nameščena 21-letna Slovakinja, ki je živela z moškim, bivšo stranko nočnega lokala, v katerem je bila ženska pred časom zaposlena. V poročilu je zapisano, da je bil lokal znan po ponudbi spolnih storitev, žensko pa so policisti prepoznali kot žrtev spolnih zlorab in trgovine z ljudmi. "Deležna je bila krizne namestitve, prve psihosocialne pomoči in svetovanja ter materialne pomoči v obliki oblek. Vendar je že v prisotnosti policistov in kasneje kriminalista izražala željo po vrnitvi k partnerju, tako se je v poznih nočnih urah uporabnica odločila zapustiti krizno namestitev. Bila je seznanjena s številko 24-urnega dežurnega telefona Slovenske Karitas, ki jo je kasneje v prihajajočih tednih in mesecih še večkrat uporabila. Osebi se še vedno nudi strokovno svetovanje in ostala pomoč v okviru drugih programov, ki jih izvaja Karitas," piše v poročilu.

Lani septembra so sprejeli 27-letno Čehinjo, ki je bila žrtev mreže, ki se ukvarja s prisilno prostitucijo, katero vodijo tako češki kot tudi slovenski državljani in državljanke. "Ponujena ji je bila krizna namestitev, 24-urna prisotnost strokovne delavke oziroma druge osebe, hrana, osnovni higienski pripomočki in zagovorništvo. Ponujena ji je bila tudi psihična opora in spremljanje ob srečanju s policijo. Steklo je sodelovanje pri preiskavi primera in prepoznavi storilcev. Omogočena ji je bila vrnitev v domovino, spremljanje na delu poti ter zagotovitev stika z organizacijama La Strada in Caritas Češka ter organizacijo Diakonia, ki je osebo sprejela ter jo v sodelovanju s češko policijo namestila v varen prostor," piše.

Lani decembra so na varno sprejeli Ukrajinko, ki je imela dovoljenje za začasno bivanje v naši državi. Imela je tudi veljavno delovno dovoljenje. Bila je plesalka v nočnem klubu, a ženska je bila prisiljena tudi v prostitucijo. "Nudena ji je bila namestitev, prva psihosocialna pomoč, prehrana, materialna pomoč, 24-urna prisotnost strokovne delavke oziroma druge osebe, tolmačenje, pomoč pri pridobitvi njene lastnine in zagovorništvo. Po krizni namestitvi, ki je trajala pet dni, je bila nameščena v varno namestitev društva Ključ," je zapisano v poročilu.

Društvo Ključ pa je lani skrbelo za dve žrtvi trgovine z ljudmi. Ženska iz Dominikanske Republike je v njihovih prostorih bivala celo leto 2010 in do začetka februarja 2011. Ženska je pričala v kazenskem postopku in ji je bilo na osnovi tega tudi izdano dovoljenje za začasno prebivanje. Po zaključku sodnega procesa se je preselila v Italijo, pri tem pa so sodelovale tudi tamkajšnje nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami trgovine z ljudmi.

Lani decembra pa so sprejeli tudi Ukrajinko, ki je pred tem že bivala pri Karitasu. "Zaradi ogroženosti omenjene je bilo v prvih dneh namestitve zagotovljeno dodatno fizično varovanje. V času nastanitve so bili opravljeni večkratni razgovori z namenom razjasnitve okoliščin izkoriščanja, ki jih je društvo posredovalo policiji," poročajo pristojne skupine.