Na štirih lokacijah v Ljubljani so danes potekale kriminalistične preiskave v povezavi s sanacijo bank konec 2013. Preiskovalci so se mudili v Banki Slovenije, na NLB, kriminalisti pa so bili tudi v dveh revizijskih hišah, Ernst & Young in Deloitte.
"Kot izhaja iz sodne odredbe, nihče izmed nekdanjih in sedanjih zaposlenih v NLB ni osumljen storitve kaznivega dejanja. NLB s preiskovalci korektno sodeluje in bo tudi v prihodnje, če bo to potrebno," so zagotovili pri NLB.
Po naših neuradnih informacijah pa naj bi bili med drugim domnevne zlorabe uradnega položaja osumljeni guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan, ter vodja projekta vrednotenja premoženja banke Tomaž Čemažar.
Neuradno iščejo vso dokumentacijo, ki se nanaša na domnevno sporno odločitev Banke Slovenije, da je imela naša največja banka NLB leta 2013 negativen kapital in da naj bi bila zrela za stečaj, čeprav naj bi banka v svojih bilancah prikazovala več kot 800 milijonov evrov premoženja. Je torej naveza Banka Slovenije - vlada Alenke Bratušek pretiravala v oceni bančne luknje?
Prav osumljeni naj bi s svojimi odločitvami vplivali na to, da naj bi bila prikazana bančna luknja na koncu večja od dejanske, kar je posledično vodilo tudi v izbris tako imenovanih podrejencev, sploh NLB. S tem naj bi povzročili tudi povsem konkretno škodo na eni oziroma korist na drugi strani, in sicer v višini skoraj 260 milijonov.
Kot poročajo novinarji oddaje 24UR, so razlaščeni mali delničarji in predvsem tako imenovani obvezničarji Banki Slovenije očitali skrivanje metodologije, ponarejanje dokumentov, naročilo dveh revizij in nato izbor tiste, ki ji je bolj ustrezala, kar je posledično pomenilo, da naj bi v banke zmetali nekaj sto milijonov, če ne kar milijard evrov preveč. Ustavno sodišče, na katerega so se obrnili prizadeti, odločitve še ni sprejelo, zato državi in s tem vsem nam nad glavo visi grožnja, da bomo morali denar obvezničarjem - lahko bi šlo celo za 600 milijonov in več - na koncu v resnici vrniti, še poročajo.
Policija: Z zlorabo položaja ali uradnih pravic banki pridobili 257 milijonov evrov
Z Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so sicer sporočili, da zbirajo obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni od osumljenih oseb ni odvzeta prostost, ker za to ni podanih zakonskih razlogov, pa je sporočil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga, je sporočil Menegalija.
Predkazenski postopek je NPU začel v decembru 2014 na podlagi pisnih prijav, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije.
Mali delničarji vlagali ovadbe in opozarjali javnost o bančnih izbrisu
Zaradi milijardne sanacije bank v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki pa tudi v pozneje likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so ovadbe in prijave vlagali predstavniki malih delničarjev in nekateri imetniki podrejenih obveznic ter očitke na račun Banke Slovenije izražali tudi javno.
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je tako v eni od ovadb ovadilo člane sveta Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banko in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB.
Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišče EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.
Postavlja se tudi vprašanje, kdo bi kril sredstva za povrnitev izgubljenih naložb, če bi postopki pripeljali do takšnega razpleta. Premier Miro Cerar je danes ob robu odprtja novega objekta v Leku dejal, da preiskave ne more komentirati, da pa je vlada "pripravljena na vse možne scenarije".
Društvo MDS: Po dveh letih in pol vendarle preiskave
Oglasili so se tudi v Društvu Mali delničarji Slovenije, kjer so zapisali, da so tudi tudi že dve in pol leti nazaj v imenu imetnikov obveznic NLB vložili kazensko ovadbo zoper največjo slovensko banko. "Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene, upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo" so zapisali.
Tožilstvo bo vložilo še štiri obtožbe in tri zahteve za preiskavo
Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes pričal vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Ta je med dejavniki za dolgotrajnost postopkov omenil sodelovanje z bankami, ki da še danes ni dobro, pa tudi preobremenjenost sodišč. Zato se zavzema za uvedbo specializiranega sodišča.
Specializirano državno tožilstvo je do junija s področja bančnega kriminala vložilo 18 zahtev za preiskavo zoper 56 oseb, od tega 36 bančnikov, skupna škoda je ocenjena na okoli 120 milijonov evrov. Vloženih je sedem obtožnih aktov zoper 16 oseb, od tega 15 bančnikov, škoda je ocenjena na nekaj več kot 31 milijonov evrov, je pojasnil Furlan.
"Imamo tri pravnomočne sodbe zoper tri osebe, ki pa niso bančniki, so pa povezni s kaznivi dejanji, ki so jih storili bančniki," je navedel in spomnil, da je sodišče junija v enem odmevnem primeru izreklo oprostilno sodbo (nekdanji člani uprave NLB v primeru Dimic), tožilstvo se bo zoper to sodbo pritožilo.
Po njegovih pojasnilih se bo število zadev čez poletje - od julija do septembra - povečalo, saj bodo po načrtih namreč vložili še štiri obtožbe in tri zahteve za preiskavo, tudi v največjih bankah v državni lasti in v javnosti odmevnih zadevah.
Za 'počasno' delo kriva preobremenjenost in slabo sodelovanje z bankami
Furlan je zavrnil očitke, da na specializiranem državnem tožilstvu ni rezultatov, da delajo prepočasi. Kot je poudaril, se namreč na tem področju kriminalitete angažirajo v največji možno meri, se pa pri delu srečujejo z objektivnimi dejavniki, ki narekujejo postopke, kot so sama zakonodaja, predvsem skozi vložitev zahteve za preiskavo (sodišča zahtevajo zelo visoke dokazne standarde), preobremenjenost sodišč, pa tudi sodelovanje z bankami, ki še vedno ni dobro.
Bančna kriminaliteta je tako zahtevna, da dejansko organi pregona in preiskovanja potrebujejo sodelovanje bank, je dejal in dodal, da so banke sodelovale oz. sodelujejo do tam, kjer je bil njihov interes. Ali je sodelovanje banke s tožilstvom dobro, se lahko po njegovem mnenju preveri po številu odškodninskih tožb.
Za vse banke je potegnil skupni imenovalec - niso pokazale nobene lastne samoiniciativnosti pri preiskovanju, v določenih primerih so zavlačevale z odgovori.
Furlan je omenil tudi težko dokazljivost direktnega naklepa. Tega iz same kreditne mape ne morejo dokazati, ampak se to dokazuje z majhnimi stvarmi, posamezno elektronsko pošto, pričevanji, zapiski. V nekaterih kreditnih mapah so do teh zapiskov prišli, pozneje ne. "Dejstvo je, da jih marsikje več ni," je poudaril.
"Težko bi rekel, da smo neučinkoviti. Specializirano državno tožilstvo v danih okoliščinah dobro dela. Vsi si želimo hitrejših kazenskih postopkov, niso pa ti odvisni samo od nas," je izpostavil Furlan, ki se sicer strinja, da se da vsako delo še izboljšati.
Vse obtožbe, ki jih vložijo, so z namenom, da je nekdo obsojen. Postopki bodo prišli do sodnih epilogov, prišlo bo tudi do obsodb, je bil optimističen Furlan.
KOMENTARJI (552)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.