Dve leti po letalski nesreči pri Trbovljah, v kateri je pilot umrl, kopilot pa je utrpel hude poškodbe, je sektor za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da je bil vzrok nesreče "kontroliran let v teren" oziroma zniževanje višine leta zaradi slabe vidljivosti.
"Slabe meteorološke razmere na zračni poti in v bližini hriba Javor pri Sveti planini nad Trbovljami z nizko bazo oblakov in slabo vidljivostjo so bile vzrok, da je pilot izgubljal vizualni kontakt z zemeljsko površino. Pilot je poskušal obdržati vizualni kontakt z zemeljsko površino z nekajkratnimi zniževanji nivoja leta na zračni poti, vključno s spremembo smeri leta, in bil na začetku pri tem uspešen. Ob približevanju hribu Javor, ki je visok 1133 metrov, je bilo letalo na višini 1075 m, kar je bilo prenizko nad terenom. Vzrok nesreče je kontroliran let v teren (Controlled-Flight-Into-Terrain oziroma CFIT)," je dejal vodja sektorja in glavni preiskovalec te nesreče Roman Rovanšek.
GPS naprava, ki jo je imel pilot na pilotski palici, je dajala podatke zgolj o točkah leta, torej je služila za lažje vodenje navigacije, ne kaže pa tudi višine leta, je še dejal.
Komisija, ki je preiskovala nesrečo, tudi sklepa, da je pilot pri meteorološki pripravi za let najverjetneje upošteval samo poročili o vremenskem stanju in vremenski napovedi za Letališče Edvarda Rusjana Maribor, kjer naj bi pristal, in za Letališče Ptuj, ki ga je pilot izbral za alternativno letališče pristanka. Ni pa upošteval stanja na načrtovani zračni poti, predvideni z načrtom leta.
Po Rovanškovih besedah je imelo letalo veljavno spričevalo o plovnosti in ni imelo tehničnih težav z motorjem, propelerjem in ostalimi sistemi oz. opremo. Požara pred trčenjem na letalu ali motorju ni bilo, kar je tudi potrdil v nesreči preživeli sopotnik. Tudi pilot je imel zdravstveno spričevalo.
Poročilo pomembno za nadaljnjo varnost
Rovanšek je ob tem poudaril, da poročilo vsebuje dejstva, analizo, vzroke in varnostna priporočila, vendar pa njen namen ni ugotavljanje krivde oziroma individualne ali kolektivne odgovornosti. Osnovni cilj končnega poročila je preprečevanje letalskih nesreč in zmanjšanje tveganj v prihodnosti, je dejal. "Pomembno je, da se končno poročilo o letalski nesreči uporablja za preprečevanje letalskih nesreč. Uporaba končnega poročila o letalski nesreči v druge namene namreč lahko privede do napačne interpretacije," meni Rovanšek.
Direktoratu za civilno letalstvo pri ministrstvu za promet tako na podlagi poročila predlagajo, naj obvesti vse letalske šole in zasebne pilote o pomembnosti ustrezne priprave za letenje in priprave načrta leta, kot to določajo veljavni predpisi. Obenem pa komisija predlaga, da kontrola zračnega prometa v primeru neustreznih vremenskih pogojev za vizualno letenje na zračni poti o tem obvesti pilote, seveda če je med obema vzpostavljena glasovna komunikacija.
V nesreči umrl izkušen pilot
Letalska nesreča se je zgodila 11. januarja 2008, ko je manjše potniško letalo Antonov AN-2, ki je bilo namenjeno proti Mariboru in potem naprej na redni servis na Madžarsko, zjutraj vzletelo z letališča Šentvid pri Stični, že čez 15 minut pa je izginilo z radarske slike.
Letalo je strmoglavilo na gozdnatem območju Svete planine, približno pet kilometrov od Trbovelj. V nesreči je umrl pilot iz Tržiča, 31-letni kopilot iz Šmartnega pri Litiji pa je nesrečo, sicer hudo poškodovan, preživel.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.