Na spletni strani Policije je objavljen seznam približno 50 pogrešanih oseb, ki pa ne vsebuje imen mladoletnikov. Nekatera imena so opremljena s fotografijami in dodatnimi informacijami, druge ne, za vsako pa stoji osebna zgodba, ki pušča številna odprta vprašanja.

27-letna Xia Jing, na primer, je izginila v neznano, svoj potni list z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji pa pustila v svoji sobi v Kranjski Gori. 54-letni Britanec David Fox je v svoji hotelski sobi v Bovcu za seboj pustil oblačila in nahrbtnik, ki ga je uporabljal med planinarjenjem v Bohinju. 37-letni Slavko Đorđević se je s svojim audijem S8 odpeljal v neznano in se nikoli več ni javil na svoj mobilni telefon. 26-letni Mitja Bogovič je od doma odšel samo v spodnjih hlačah, 23-letna Urša Rednak pa v kopalkah. 34-letna Helena Sedej je imela v torbici izkaznico darovalca organov, 56-letni Ivan Nastran pa se je pogosto zadrževal v družbi brezdomcev in klatežev. Kaj se jim je zgodilo in kje so?

Vsi ti ljudje so pogrešani. (Foto: Policija)

24 ur od izginotja ni pravilo

Policija kot pogrešano obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja, policija pa je o tem obveščena ali to zazna sama ter za njeno izsleditev izvede določene ukrepe. Da bi bilo treba z iskanjem počakati 24 ur od izginotja, ni potrebno. "Zmotno je mišljenje, da je glavni element za status pogrešane osebe časovni dejavnik odsotnosti iz okolja. Nujno je treba upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti osebe. Glavni element pogrešanosti je torej nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena," je za 24ur.com pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

Pogrešano osebo lahko prijavi vsakdo, ne glede na to, ali izvira iz družinske, delovne ali širše sociološke mreže osebe. Bistveno je poznanstvo in sposobnost podaje relevantnih podatkov. Ob izginotju so namreč pomembni na prvi pogled še tako nepomembni podatki, na podlagi katerih policija ves čas aktivno išče pogrešano osebo. "Policija ob prijavi pogrešane osebe izvaja vse potrebne ukrepe v okviru zakonskih pooblastil, ki jih je glede na okoliščine posameznega primera pogrešane osebe treba izvršiti in vključujejo zbiranje obvestil, opravljanje razgovorov, preverjanje po evidencah, izvedbo iskalnih akcij, sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, razpisovanje iskanj ..." je opisal Menegalija. Takoj po sprejemu obvestila ocenijo, ali je treba takoj izvesti iskalno akcijo na določenem območju, koga je treba vključiti vanjo (sile za zaščito, reševanje in pomoč), opredeliti njihovo število, strukturo itd. V iskalno akcijo nenevarne pogrešane osebe se lahko vključi vsakdo, ki je pri tem pripravljen sodelovati. Iskanje se izvaja s pregledom določenega območja ali objektov in praviloma v dnevnem času, vsaka iskalna akcija ima tudi svojega vodjo.

Izgine več moških kot žensk

"Starost pogrešanih oseb je zelo različna – obravnavamo tako pogrešane mladoletnike kot tudi starejše pogrešane osebe in seveda odrasle osebe obeh spolov, pri čemer beležimo večji delež pogrešanih oseb moškega spola. Starostna struktura iskanih oseb se v primerjavi s prejšnjimi leti ni spremenila, število pogrešanih oseb pa je v primerjavi s prejšnjimi leti naraslo," pravi Menegalija.

V letu 2007 je policija obravnavala 337 primerov pogrešanih odraslih oseb, iz vzgojnovarstvenih zavodov je pobegnilo 162 mladoletnikov, od doma pa 235 mladoletnikov. V letu 2008 je bilo pogrešanih 336 odraslih oseb, od doma je pobegnilo 107 mladoletnikov, iz vzgojnovarstvenih zavodov pa 305. V letu 2009 je bilo pogrešanih 319 odraslih oseb, obravnavali so še 71 primerov od doma pogrešanih mladoletnikov ter 372 primerov pogrešanih ali iskanih mladoletnikov iz vzgojno varstvenih zavodov.

Pogrešane osebe v letu 2010:

Najdejo 10 odstotkov odraslih pogrešanih oseb

Vzroki za odhod od doma so po besedah Menegalije različni; mladoletniki odidejo zaradi težav v šoli, nasilja v družini, raziskovanja …, starejše osebe navadno odidejo iz zdravstvenih razlogov (demenca, bolezensko stanje ...), osebe so lahko pogrešane zaradi izvršitve samomora, ker so doživele nesrečo, zaradi finančnih težav ali drugih razlogov.

Med 60 in 70 odstotkov pogrešanih oseb se samih vrne domov, policija jih najde približno 10 odstotkov (pri iskanih mladoletnih osebah in otrocih se odstotek giblje med okoli 50 in 60). Približno 15 odstotkov oseb najdejo mrtvih, v okoli enem odstotku primerov pa so pogrešane osebe žrtve različnih kaznivih dejanj.

Največji del pogrešanih oseb se vrne po dveh do treh dneh, manjši del v nekaj tednih, v obdobjih, daljših od nekaj mesecev ali let, pa je teh primerov bistveno manj oz. so to le posamični primeri.

Kdaj se osebo razglasi za mrtvo?

Policija ne preneha z iskanjem osebe in izvajanjem aktivnosti tudi po preteku petih let. "A dejstvo je, da se z oddaljevanjem od časa, ko je bila neka oseba zaznana kot pogrešana, in povečanjem stopnje in obsega preverjenih podatkov, ki jih policija zbere, intenzivnost iskanja zmanjšuje, saj se krog nepreverjenih podatkov realno zmanjšuje," pravi Menegalija.

Zakon o nepravdnem postopku ureja postopek razglasitve pogrešancev za mrtve in dokazovanje smrti. Tako sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca, v primeru, če o njem ni bilo v zadnjih petih letih nobenega poročila, od njegovega rojstva pa je preteklo 70 let. Prav tako se osebo razglasi za mrtvo, če v zadnjih petih letih ni bilo o njej nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živa.