Pretresljiva izpoved preživelih potapljačev

Boštjan Turk, ki je bil v potapljaškem paru skupaj z Dejanom Šarmanom, ki je umrl v potapljaški nesreči na izviru Cetinje, se je skupaj z Dušanom Orehkom in Potapljaškim klubom Nova sub Kamnik odločil, da bo razjasnil okoliščine dogodka, v katerem se je smrtno ponesrečil 38-letni potapljač.

Turk je pojasnil, da se je ideja o potopu rodila že pred dobrim letom, sam potop pa je bil skrbno načrtovan. 11. julija se je tako skupina potapljačev odpravila na izvir reke Cetine pri Kninu na Hrvaškem. Formirala sta se dva potapljaška para – Šarman in Turk ter Orehek in Doriano Zupičić.

Kot je v svoji izjavi zapisal Orehek, sta se skupaj z Zupičićem prva odpravila v globino. Ko sta dosegla globino 101 meter, sta se obrnila in se začela dvigovati. Na globini 55 metrov sta se srečala z drugim parom, na globini 37 metrov pa sta opazila stranski rov, za katerega prej niso vedeli, da je tam. "Okoli njega pa je že bil nekakšen oblak mulja. To kalnost so verjetno povzročili mehurji najinega izdihanega zraka, potem ko je s stropa začel odpadati mulj,“ je zapisal Orehek in dodal, da je bila na tem mestu vidljivost slaba.

Turk je pojasnil, da je njegovo in Šarmanovo spuščanje potekalo brez posebnosti. Težava je nastala na globini 37 metrov, ko sta se že vračala. Pri dviganju po steni navzgor sta namreč nevede zašla v stranski zvon, za katerega nihče od njih ni vedel. "Do tedaj sva med celotnim potopom imela zelo dober kontakt z vidno svetlobo na površju. Na tej višini pa se je voda nenadoma skalila do te mere, da se je vidni kontakt s svetlobo na površju prekinil,“ je zapisal Turk.

Potapljača sta se dvigovala po stranskem zvonu, voda pa je postajala vedno bolj kalna. Na globini 20 metrov sta naletela na strop in se začela spuščati nazaj proti globini 37 metrov. Med nadaljnjim spuščanjem sta izgubila stik. "Minila je manj kot minuta časa, ko sem začutil, da Dejana ni za menoj. Najprej sem malo počakal, potem sem se še malo spustil in našel vrvico, s katero je bil označen izhod iz tega stranskega zvona. Potem sem se po vrvici vrnil nazaj v zvon in tipal ter iskal Dejana,“ je usodne minute opisal Turk. Vidljivost je bila po njegovih besedah največ deset centimetrov. "Dejana sem v tem zvonu iskal sedem minut in ponovno prišel do vrha, a ga na žalost nisem našel. Očitno sva se zaradi slabe vidljivosti nekje zgrešila. Iskal sem ga tudi na poti nazaj proti izhodu iz tega zvona, a žal zaman. Ker mi je že začelo primanjkovati plinskih mešanic, sem se po proceduri moral začeti dvigovati.“

Na globini šest metrov se je Turk srečal s prvim potapljaškim parom, ki jima je tudi signaliziral, da je Šarmana izgubil in da ga je neuspešno iskal. Ko so prišli na površino so takoj organizirali iskalno akcijo, a kot je znano, se je zgodba žalnostno končala.

Klub zavrača špekulacije

V Potapljaškem klubu Nova Sub Kamnik so se obregnili ob poročanje o nesreči. Čeprav jih je zmotilo že samo poročanje nekaterih medijev, pa je Saš Dolinšek, predstavnik kluba, izpostavil, da jih bolj moti odnos dela kvalificirane potapljaške javnosti, vključno z nekaterimi funkcionarji. "Pri tem ni bilo moč prezreti, da imajo nekateri neprikrite ambicije po medijskem nastopanju, čeprav s konkretnimi informacijami v zvezi z nesrečo niso razpolagali,“ je menil Dolinšek.

Poudaril je, da njihov potapljaški klub zgledno sodeluje s Slovensko potapljaško zvezo na področju športno rekreativnega potapljanja in da imajo izkušene potapljače. Izpostavil je, da so ta potop sposobni opraviti samo izjemno usposabljeni in izurjeni potapljači z najvišjo stopnjo odgovornosti ter sposobnosti presojanja in ukrepanja v ekstremnih okoliščinah.