Pisatelj Roberto Saviano, ki je Camorro v svoji knjižni uspešnici 'Gomora' predstavil svetu in sedaj živi pod policijsko zaščito, je dejal, da Zagaria ni bil "eden izmed šefov", ampak "edini šef". (Foto: Reuters)

Italijanska policija je v obsežni akciji proti neapeljski mafijski organizaciji Camorri po celotni Italiji zasegla več bančnih računov, podjetij, zemljišč, avtomobilov in diskoteko. Današnji zaseg premoženja v vrednosti 100 milijonov evrov sledi odmevni aretaciji vplivnega mafijskega šefa Michela Zagarie v začetku meseca.

Poleg Zagarie je italijanska policija aretirala še 57 ljudi, povezanih z mafijskim klanom Casalčanov, ki je veljal za najvplivnejšega in najnevarnejšega izmed klanov neapeljske Camorre. Obtožnica aretirane bremeni mafijskega združevanja, raketiranja, ponarejanja volitev in pranja denarja.

Vodjo klana Michela Zagario je policija po 16 letih iskanja aretirala 7. decembra v podzemnem bunkerju v okolici Neaplja.
Tožilec Raffaele Cantone je Zagario opisal kot "poslovneža". Obvladoval naj bi predvsem gradbeni sektor, in to ne samo na jugu. "On in njegova družina so obvladovali službe, pogodbe in zaloge po vsej Italiji," je dejal Cantone.

Pisatelj Roberto Saviano, ki je Camorro v svoji knjižni uspešnici 'Gomora' predstavil svetu in sedaj živi pod policijsko zaščito, je dejal, da Zagaria ni bil "eden izmed šefov", ampak "edini šef". "On je obvladoval gospodarski kriminal, in to ne samo v Neaplju," je še dodal Saviano.

Vodjo klana Michela Zagario je policija po 16 letih iskanja aretirala 7. decembra v podzemnem bunkerju v okolici Neaplja. (Foto: Reuters)

Lovke Camorre segajo globoko v vrhove italijanske politike

Italijanska policija je po nalogu neapeljskega tožilstva v obsežni akciji proti klanu Casalesi iz mafijske združbe Camorra v začetku meseca v eni največjih preiskav povezav med mafijo in politiko v zadnjih letih aretirala 57 ljudi. V preiskavi so se znašli tudi vrhovi državne politike.

Neapeljsko tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo poslanca Ljudstva svobode in nekdanjega podsekretarja za ekonomske zadeve v vladi Silvia Berlusconija Nicolo Cosentina. Cosentino je po poročanju italijanskih medijev osumljen, da je v korist klana Casalesi pritiskal na eno od podružnic banke Unicredit, da bi ta družini odobrila posojilo za financiranje gradnje nakupovalnega središča.

Posojilo je banka odobrila, vendar ga je pozneje deloma blokirala zaradi nepravilnosti pri priloženi dokumentaciji. Cosentino naj bi dosegel tudi izdajo koncesije za gradnjo nakupovalnega centra, čeprav so bili načrti v nasprotju z urbanističnimi načeli. Poleg tega neapeljsko tožilstvo Cosentina obtožuje, da je bil vpleten v kupovanje glasov na lokalnih volitvah leta 2007 in 2010.