Goljufija na spletu: naročil iPhone, plačal 530 evrov in dobil piškote

Kako lahko preprečimo, da bi postali žrtev prevare?

Take neljube dogodke pa je mogoče preprečiti. Na tržnem inšpektoratu RS so pojasnili, da v primerih, ko gre za posle med fizičnimi osebami, nimajo pristojnosti. Poudarjajo pa, da spletna stran Bolha.com ni organizirana kot spletna trgovina, temveč le posreduje oglase. Vsem potrošnikom, ki se odločajo za nakup prek portala Bolha.com svetujejo, naj bodo skrajno previdni, še posebej, če prodajalca ne poznajo. Svetujejo, naj kupec poskuša čim več izvedeti o prodajalcu ter se z njim dogovori, da mu denar nakaže šele, ko prejme pošiljko, se pravi po tem, ko jo že prevzame, odpre in se seznani z vsebino. Na inšpektoratu svetujejo tudi, da naj kupec prodajalcu ponudi, da bo prišel po izdelek osebno ne glede na oddaljenost od njega.

Kot piše na spletni strani slovenske policije, je treba biti posebno previden, če se nam zdi sumljiva cena izdelka. Torej, če nam prodajalec ponuja blago po neprimerno nižji ceni od cene primerljivega blaga na trgu. Pozoren je treba biti tudi, če se plačilo za blago izvršuje v tujino, denar pa pošilja na (lažno!) ime osebe ali neposredno na bančni račun v tujino. Posebej sumljiv je sistem Western Union, kjer je mogoče skriti identiteto prejemnika denarja. Policija odsvetuje tudi sklepanje poslov z osebami, ki zahtevajo obvezno vnaprejšnje plačilo nekega odstotka ali delnega zneska. Kot razlogi so navadno navedeni stroški transakcije, administracija ipd. Policija svetuje kupcem, naj bodo pozorni tudi na druge okoliščine posla, saj so lahko nekatere sumljive.

Prevarantski prodajalci avtomobilov

Kot primer goljufije policisti navajajo oglas za prodaja avtomobila novejšega letnika po neprimerno nižji ceni (okoli 5.000 evrov), kot so vredna podobna vozila glede na letnik, model in prevožene kilometre. Oglasi so v angleškem jeziku, avtomobil pa je v odličnem stanju, redno servisiran, brez lizinga. Prodajalec ga hoče prodati, ker avtomobila po smrti svojca ni mogel prevzeti, ker živi v tujini. "V nekaj zadnjih primerih so storilci navedli, da je prodajalec v Angliji, avtomobil, ki ga prodaja, pa naj bi bil v Italiji. Avto naj bi bil registriran na storilčevo ime. Vsi dokumenti avtomobila naj bi bili urejeni, zato naj pri prodaji ne bi bilo treba plačevati nobenih dodatnih dajatev za nakup. Za nakup vozila sprejema le gotovino, poleg tega za morebitne kupce kot kontaktni naslov navede le svoj e-poštni naslov," še pojasnjujejo na policiji.

Ko se potencialni kupec javi, mu ’prodajalec’ ponavadi pošlje pogoje nakupa, in sicer kot garancijo zahteva ureditev depozita na kupčevo ime z nakazilom prodajne cene avtomobila, zahteva, da mora biti depozit urejen točno pri določenem podjetju, preko katerega lahko oseba pošlje denar v drugo mesto, državo, kjer ga upravičenec lahko prejme oz. dvigne. ''Ko kupec ureja depozit, mora kot upravičenca za dvig navesti svoje ime,'' pišejo na policiji. ''Prodajalec še opozori kupca, da bo provizija transakcije odšteta od prodajne cene avtomobila, zaradi česar naj opravi transakcijo 200 evrov manj, kot je prodajna cena vozila. Poleg tega kupca opozori, da kot namen transakcije navede prenos denarja, nikakor pa ne nakup avtomobila, kajti podjetje bi v tem primeru zahtevalo večjo provizijo," še pojasnjujejo na policiji. Skenirano potrdilo o transakciji mora nato kupec poslati ’prodajalcu’ prek elektronske pošte. Temu naj bi sledilo srečanje na predhodno dogovorjenem mestu

Na policiji še pojasnjujejo, da je mogoče predvidevati, da 'prodajalec' z lažnimi dokumenti dvigne gotovino, potem ko mu jo je kupec nakazal preko hitrega depozita in mu o opravljeni storitvi poslal potrdilo. Po dvigu gotovine storilec za sabo ne pusti sledi, saj se na internet prijavlja vedno z novimi e-poštnimi naslovi, ki jih ni mogoče izslediti.

Varnosti ni mogoče kupiti, zanjo moramo sami skrbeti

Policisti še opozarjajo, da varnosti na internetu ni mogoče kupiti, ampak moramo zanjo sami stalno skrbeti. Med večjimi napakami uporabnikov sta nepoučenost o možnih nevarnostih in nepremišljeno delo z računalnikom. Svetujejo, da se uporabnik neprestano izobražuje o računalniški varnosti, poleg tega pa je pomembno, da je uporabnik obveščen o tem, kaj se dogaja na internetu.

Pri kupovanju na spletnih dražbah in plačevanju prek spleta mora uporabnik vedno preveriti, kdo zagotavlja varnost pri plačevanju na določeni spletni strani, paziti mora na to, katere spletni strani obiskuje, prepričati se mora o avtentičnosti spletne trgovine (nekatere spletne strani so namreč danes videti zelo profesionalno, vendar pa to še ne pomeni, da je stran res prava, saj lahko napadalci postavijo svoje spletne strani, ki so zelo podobne spletnim stranem legitimnih poslovnih podjetij, opozarjajo policisti). Poleg tega mora biti uporabnik previden pri posredovanju osebnih podatkov in zasebnih informacij prek e-pošte. Paziti mora, da osebnih podatkov in zasebnih podatkov ne navaja na različnih spletnih straneh, v internetnih klepetalnicah in novičarskih skupinah. Prav tako ne sme slepo zaupati identiteti pošiljatelja elektronske pošte, saj se jo da preprosto ponarediti.

Na policiji svetujejo, da ob nakupu prek spleta uporabnik shrani vso korespondenco, ki jo ima s prodajalcem ali posrednikom. V primeru, da uporabnik posumi, da je postal žrtev prevare, naj to takoj prijavi na najbližji policijski postaji in priloži sporočila, ki sta si jih pošiljala z domnevnim goljufom. To bo policiji olajšalo preiskovanje sumov kaznivega dejanja.