57-letna Frances Inglis iz Essexa v Veliki Britaniji je priznala umor svojega 22-letnega sina Toma, saj, kot je dejala, ni mogla gledati njegovega trpljenja. Kljub čustveni izpovedi so jo porotniki z 10 glasovi za in samo dvema proti spoznali za krivo. Sodnik ji je dosodil dosmrtno zaporno kazen, v ječi pa bo morala preživeti minimalno devet let.
“Hotela sem prekiniti ta pekel, ki ga je preživljal,” je dejala Frances in pojasnila, da je njen sin utrpel resne poškodbe glave pri padcu iz premikajočega se reševalnega vozila. Nisem imela nobene izbire, morala sem mu prihraniti to trpljenje, je dejala s solzami v očeh med opisovanjem bolečine in grozljivosti položaja, v katerem se je znašla. “Svojega otroka nisem mogla kar pustiti na cedilu.”
Ubiti ga je hotela že septembra 2007, zaradi česar so ji prepovedali obiske v bolnišnici, kjer je bil Tom. Vendar pa je bila vztrajna in na koncu ji je uspelo priti do njega s pomočjo lažne identitete. Načrt je izvedla novembra 2008.
Zdravniki so tudi sicer nameravali vložiti prošnjo na vrhovno sodišče, da bi jim to odobrilo prekinitev dovajanja hrane in vode težko poškodovanemu Tomu. “Nisem prenesla misli na to, da bi Tom umrl zaradi lakote ali žeje. Umirati tako počasi bi bilo preveč kruto,” je dejala Francis. Priznala je, da ga je ubila, vendar pa je to naredila “z ljubeznijo v srcu”.
Sodnika to ni omehčalo; porotnikom je naročil, naj zanemarijo svoja čustva in se zavedajo, da nihče nima pravice vzeti zakona v svoje roke. Slednji so nasvet upoštevali: po sicer zelo dolgi, kar šest ur trajajoči razpravi so z desetimi glasovi za in samo dvema proti odločili, da je kriva umora in načrtovanja umora.
Med branjem razsodbe je bilo iz množice prisotnih slišati vzklike: “Sram vas bodi!”
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.