Marec 2006. Tedaj 53-letna lastnica bulmastifov Zora Roter pred svojo hišo na Oražnovi ulici v Ljubljani v prtljažni del avtomobila poskuša spraviti štiri pse. Ko hoče dati v vozilo zadnjega, četrtega, ostali trije skočijo iz vozila, napadejo mimoidočega moškega in ga hudo ranijo po vsem telesu. Policisti uporabijo strelno orožje – enega od psov ubijejo, druga dva ranijo. Lastnica kasneje pojasni, da so psi najverjetneje ocenili, da je ogrožena, saj jo je žrtev, Tržičan Stanislav Meglič, pred napadom vprašal za dovoljenje, da bi slikal pse. Psi naj bi se ustrašili za njeno varnost, ker je moški nad njo dvignil roke.

Napad leta 2006 (Foto: Slovenske novice)

Ubijejo psa, napadejo žensko

Ta napad omenjenih psov pa ni prvi, saj je policija zoper lastnico do tedaj že dvakrat predlagala obravnavo pred sodnikom za prekrške. Oba predloga sta bila podana zaradi kršitve zakona o zaščiti živali, ker lastnica ni ustrezno zagotovila varstva nevarne živali. V prvem primeru je pes do smrti ugriznil drugega psa, v drugem primeru pa je napadel žensko in ji poškodoval nos. V prvem primeru je pregon zastaral, ker se ena od prič kljub večkratnemu vabljenju na sodišče ni odzvala. V primeru drugega napada pa je sodišče Roterjevo spoznalo za krivo in ji naložilo kazen v višini 100 tisoč tolarjev. Ker pa je pravosodni minister zaradi velikanskih sodnih zaostankov na slovenskih sodiščih razglasil splošno abolicijo, izrečena denarna kazen zaradi nepravnomočnosti ni bila nikoli izvršena, zato je 15. septembra 2005 Roterjeva prejela odločbo o ustavitvi postopka.

Napad v Gmajnicah

Julij 2006. Ljubljanski kriminalisti zaradi napada na Megliča zoper Rotarjevo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podajo kazensko ovadbo, pse pa odpeljejo v zavetišče Gmajnice, kjer spet napadejo.

"Zavetišče psov ni sprejelo na prevzgojo oz. socializacijo,  samo varno jih je namestilo. Tu prihaja do napak v poročanju medijev," je za 24ur.com pojasnil vodja zavetišča Gmajnice Marko Oman. Prevzgoja in socializacija sta bili po njegovih besedah opravljeni po odločbi Veterinarske uprave RS (Vurs) in sta bili v pristojnosti lastnika. Tudi izvajalec prevzgoje je bil potrjen s strani Vursa, zavetišče pri tem ni sodelovalo. "Psa sta napadla izvajalko prevzgoje, ki je bila izbrana s strani lastnika in potrjena s strani Vursa in ne osebo, zaposleno pri nas. Se je pa zgodilo v zunanjih prostorih zavetišča," je še dodal Oman.

Vurs nato 13. februarja 2008 izda prvo odločbo, s katero odredi takojšnjo usmrtitev dveh psov (Joy in Atlasa), a se lastnika na to pritožita in predlagata odlog usmrtitve. Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo pritožbo zavrne. Nato lastnika proti Vursu in ministrstvu sprožita upravni spor in istočasno zahtevata odlog usmrtitve. Upravno sodišče jima ugodi, odločitev potrdi tudi vrhovno sodišče. 10. marca 2008 upravno sodišče v celoti odpravi odločbo Vursa, s katero je bila odrejena usmrtitev in zadevo vrne Vursu v ponovni postopek. Ugotovi, da je odločba nezakonita, ker odločitev temelji na določbah zakona, ki so pričele veljati marca 2007, medtem ko je do napada na človeka prišlo približno eno leto prej. Namesto usmrtitve psa tako ostaneta v Gmajnicah.

Sojenje Zori Roter

Kljub napadu v zavetišču, ministrstvo za kmetijstvo izda odločbo, s katero se psa pod določenimi pogoji vrneta lastniku. Roterjeva v tem času umre, njen partner Sašo Baričevič pa postane novi lastnik psov. To ga kasneje stane življenja.