'Bravo! Zadeli ste milijon!'
''Čestitamo! Na loteriji ste zadeli pet milijonov evrov! Pred izplačilom pa morate nakazati 1000 evrov na račun …'' se glasijo sporočila spletnih goljufov. Ne nasedajte, saj niste kupili srečke!
Policija spet opozarja na nigerijska pisma in lažna elektronska obvestila o loterijskih dobitkih. (Foto: Reuters)
Policija svetuje:
- Ne nasedajte obljubam in svojega denarja ne nakazujte neznanim prejemnikom!
- Neznanim prejemnikom ne pošiljajte svojih osebnih in finančnih podatkov!
- Najprej se pozanimajte, ali je takšna igra na srečo v državi, iz katere prihaja obvestilo, sploh legalna.
V internetne poštne predalnike slovenskih uporabnikov prihaja čedalje več sporočil, v katerih pošiljatelji posameznega prejemnika obveščajo, da je pri neki mednarodni loteriji zadel od nekaj tisoč pa vse do nekaj milijonov evrov. Pred izplačilom dobitka pa je treba nakazati nek določen denarni znesek, ki znaša od nekaj 100 do 1000 evrov in je v primerjavi z dobitkom zanemarljiv.
Seveda ne gre za igro na srečo, saj izžrebanec pred prejemom obvestila za sodelovanje v igri ni kupil srečke, ali se kako drugače prijavil za sodelovanje v igri, opozarjajo policisti. ''Gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja goljufije in za zlorabo pojma loterija. Pošiljatelji se sklicujejo na loterijo, ker med ljudmi na splošno velja zaupanje v loterijske organizacije. Prav tako poznajo igre, ki jih prirejajo,'' sporočajo.
Poleg lažnih loterijskih obvestil še vedno krožijo tudi tako imenovana nigerijska in druga pisma, v katerih pošiljatelj prosi prejemnika za pomoč pri izvedbi transakcije, za kar mu obljublja določen odstotek denarja. Zanje se je že v preteklosti izkazalo, da gre za goljufijo. Vsem prejemnikom obvestil s tovrstno vsebino zato policija svetuje, naj ne nasedajo obljubam in svojega denarja ne nakazujejo neznanemu prejemniku.
Povezani članki
Glasuj
V t.im. /nigerijski prevari/ želi goljuf prepričati žrtev, da ji lahko ponudi dobro plačilo za prenos velike vsote denarja preko žrtvinega bančnega računa. Za izvedbo transakcije si izmisli sorazmerno nizek strošek, ki ga mora žrtev najprej plačati, da se lahko transakcija izvede. Goljuf nato niza še druge stroške enega za drugim, dokler žrtev ne spregleda prevare. Zlorabe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju pa so nadgrajene z nekaterimi dodatki, ki skušajo povečati navidezno verodostojnost goljufa.
Tukaj vidimo primer lep primer nigerijske prevare v kombinaciji z nezaželeno pošto (spam).

















