Na ljubljanskem okrožnem sodišču so izrekli sodbo v primeru Balkanski bojevnik. Prvoobtoženega Dragana Tošića je sodišče oprostilo obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja. Sodnik Gorazd Fabjančič je pojasnil, da ni dokazov, ki bi potrdili, da je bil Tošić organizator. Italijanski dokazi ga niso bremenili. Tošić je tako danes s sodišča lahko odšel domov, pri tem pa sodbe ni želel komentirati. Tožilka je zanj zahtevala najvišjo kazen - 19 let in 10 mesecev zapora.
Tošićev odvetnik Luka Zajc pravi, je zmagovalka v tem postopku pravna država. "Kakor je v razsodbi jasno povedalo sodišče, teh dokazov v primeru Dragana Tošića ni bilo," je dejal. Zajc ocenjuje, da sodišče danes ni poslalo sporočila, "da če kršiš zakon, boš oproščen", ampak je sporočilo, da lahko v primeru, da "ne obstajajo dokazi, da si kršil zakon, pričakuješ, da ne boš obsojen".
Drugi Tošićev odvetnik Marko Bošnjak pa je izrazil pričakovanje, da bo sodba v primeru Tošića vzdržala tudi na višjem sodišču. Na vprašanje, ali bo Tošić zahteval odškodnino za pripor, v katerem je preživel skoraj dve leti in pol in mu je bil odpravljen pred nedavnim, pa je Zajc odgovoril: "Ne pričakujem, da bo postopek zoper Tošića obremenjeval davkoplačevalce, saj so ti najmanj krivi za to, kar se mu je dogajalo".
Sodišče je od skupno 17 obtoženih poleg Tošića oprostilo še 13 obtoženih. Tudi za njih ali ni bilo dokazov ali pa so bili ti izločeni. Valter Abramovič, eden od oproščenih, je po sodbi dejal, da je zase pričakoval oprostilno sodbo. Povedal je, da nekaterih v dvorani pred sojenjem še nikoli ni videl in zato zadeve tudi ne more komentirati.
Zagovornik danes oproščenega Dragana Beljkaša Saša Ravnik je ocenil, da je dolgotrajen dokazni postopek za njegovo stranko že dlje časa kazal, da bo oproščen. Jakob Remškar, za katerega je tožilstvo predlagalo 15 let zaporne kazni, a ga je sodišče oprostilo, pa je po razsodbi dejal le: "Super".
Krivi so štirje kurirji
Je pa sodišče za krive spoznalo štiri kurirje – Anesa Selmana, Marka Bubliča, Dejana Zupana in Sandro Udrih. Krivi so obtožb v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja v Italiji. Selman je bil obsojen na deset, Bublič na osem, Zupan na sedem let, Udrihova pa na štiri leta zapora.
Sodnik Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji. Tam je policija opravila tri večje zasege kokaina, v katerega prevoz in hrambo naj bi bila vpletena Bublič in Zupan, Udrihova pa naj bi skrbela za najem vozil in pridobivala ponarejene dokumente.
Selman je po prvih ugotovitvah tožilstva skrbel za hrambo mamil ter prevzem denarja, je dejal sodnik. Po izpovedi skesanca Francesca Petrellija pa je tožilstvo očitke dopolnilo s tem, da je Selman Petrelliju prodal 450 kilogramov kokaina. Sodišče je ocenilo, da je Selman očitano kaznivo dejanje nedvomno storil, vendar ni sledilo "matematičnemu izračunu tožilstva", temveč meni, da gre za neugotovljeno količino droge.
Vsi štirje so po Fabjančičevih besedah imeli točno določene naloge v hudodelski združbi, svojega početja pa so se nedvomno zavedali. Kazni so zato primerne teži kaznivih dejanj, je pojasnil sodnik in dodal, da so pri odmeri kazni Sandri Udrih upoštevali, da je mati samohranilka. Bublič, Selman in Udrihova bodo morali tudi plačati svoj del stroškov sodnega postopka, Zupan pa je zaradi svojega gmotnega stanja tega oproščen. Selmanov odvetnik Dejan Markovič je že napovedal pritožbo na razsodbo.
Zaradi napake tožilstva tudi obsojeni odšli na prostost
Kljub štirim obsodilnim sodbam pa je sodnik Fabjančič za vse danes odpravil pripor. Pojasnil je, da je sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo. Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar pa je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila, da je šlo za "minorno napako" tožilstva. Pozabili so namreč vložiti prošnjo za nadaljevanje pripora, do večera pa so jo že vložili. Na vprašanje, ali bi obsojeni lahko pobegnili, pa je odgovorila, da verjetno ne bodo bežali, saj so prepričani, da so obsojeni po kirvem. Vsaj tako so se ves čas zagovarjali pred sodiščem.
V medijih so se pojavile tudi informacije, da Tošić prodaja svoje premoženje. Žgajnarjeva je pojasnila, da v tem kazenskem postopku ni bila predlagana zamrznitev premoženja, saj da jim niso očitali protipravno pridobljenega premoženja. "Kar se tiče tega kazenskega postopka, jim ni bilo omejevano razpolaganje s premoženje," je dejala.
Tožilstvo se bo pritožilo
Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo. Ko gre za obtožence, ki so bili dejansko tudi obsojeni, Žgajnarjevo moti višina kazni. Tožilstvo je za Selmana predlagalo 17-letno zaporno kazen, za Bubliča in Zupana 15-letno, za Udrihovo pa osemletno zaporno kazen. Stranke v postopku se lahko na sodbo pritožijo v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. Če bodo v tem primeru podane pritožbe, jih bo obravnavalo ljubljansko višje sodišče. Sodišče druge stopnje odločitev glede pritožbe sprejme ali na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
Začelo se je leta 2009
Velika mednarodna policijska akcija Balkanski bojevnik se je začela leta 2009, ko so kriminalisti v Južni Ameriki zaplenili več kot dve toni kokaina. Vodja narkokartela naj bi bil Črnogorec Darko Šarić, del narkomafije pa naj bi bili tudi Slovenci, so poročali v informativni oddaji 24UR ZVEČER.
25. maja 2010 je policija po večmesečni preiskavi aretirala 14 ljudi, v več kot 30 hišnih preiskavah pa zasegla manjše količine prepovedanih drog in več kosov orožja. Med aretiranimi je bil tudi lastnik dveh ljubljanskih lokalov Tošić, ki naj bi bil domnevni vodja slovenskega dela narkokartela.
Odvetniki osumljencev že od vsega začetka trdijo, da so ovadbe preveč ohlapne, tožilstvo pa ves čas poudarja, da je dokazov, ki so pridobljeni s prisluškovanjem in sledenjem, dovolj.
Tožilstvo je obtožnico vložilo tik pred iztekom roka – pol leta po aretaciji, in sicer zoper Tošića in 16 njegovih domnevnih sodelavcev. Na 109 straneh jim obtožnica očita nezakonito trgovino z drogo in hudodelsko združevanje na mednarodni ravni. Osumljenci naj bi se pogovarjali v šifrah, uporabljali naj bi izmišljena imena, komunicirali naj bi tudi s pomočjo telefonskih govorilnic, drogo pa naj bi tihotapili na različne načine.
V Sloveniji se je sojenje začelo lanskega 10. maja, odvetniki pa so na vsaki obravnavi poudarjali, da so dokazi pridobljeni nezakonito. Da je sodišče izločilo slovenske in srbske dokaze, so dosegli le 17 dni pred iztekom vseh priporov – to bi bilo 23. novembra. Tožilstvo je tako ostalo praktično brez vseh obremenilnih dokazov, glavni osumljenci pa so takrat odkorakali iz pripora. V sodnem spisu so tako ostali le dokazi iz Urugvaja in Italije, ki bremenijo le še nekaj obtožencev, ki naj bi bili v verigi nižje in le izpolnjevali ukaze nadrejenih. Tožilstvo še naprej vztraja in na podlagi dokazov, v katere še vedno verjame, zahteva zaporne kazni.
Kdo je že bil obsojen v tujini in kolikšna je bila kazen?
V 24UR ZVEČER so še poročali, da je bil v Italiji na 12 let zapora obtožen oče Sandre Udrih. Udriha so Italijani dobili z desetimi nahrbtniki, v katerih je bilo 214 kilogramov kokaina.
V Italiji je za zapahi pristal tudi slovenski državljan Milan Puljarević. V njegovem avtomobilu so italijanski policisti zasegli 100 kilogramov droge. Še en član domnevnega narkokartela, ki je bil povezan s Slovenci, je hrvaški državljan Anestazij Martinčić, kapitan jahte v Urugvaju, kjer so urugvajski policisti zasegli več kot dve toni kokaina – s tem se je preiskava tudi začela. Martinčič je v Urugvaju še vedno v priporu, kdaj se bo sojenje proti njemu začelo, še ni znano.
V primeru Balkanski bojevnik je bilo v Srbiji in Italiji obsojenih 14 ljudi, med njimi, kot že omenjeno, tudi dva Slovenca, so še poročali v 24UR ZVEČER.
KOMENTARJI (1539)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.