Slovenski policisti so konec prejšnjega tedna prijeli 39-letnega moškega, ki ga srbski varnostni organi iščejo zaradi suma vpletenosti v trojni umor v Beogradu leta 1993. Privedli so ga k pristojnemu sodniku mariborskega okrožnega sodišča, ki je odločil, da se privedenega izpusti in da zoper njega ne bo začel postopka izročitve, ker je državljan Slovenije. Februarja lani in še enkrat junija lani so sicer obvestili mariborsko tožilstvo, da ga iščejo zaradi suma storitve kaznivega dejanja v tujini in glede možnosti kazenskega pregona v Sloveniji, "a konkretnih odločitev oziroma usmeritev od njih nismo prejeli". Moški naj bi sicer živel v Bistrici ob Dravi.
Slovenskega državljana so pred preiskovalnega sodnika privedli na podlagi tiralice srbskega Interpola, izdane 6. avgusta 2002, in depeše notranjega ministrstva z dne 10. februarja 2010, so sporočili z Okrožnega sodišča v Mariboru. Dodali so, da tiralici ni bil priložen nikakršen dokument, ki bi potrjeval izdajo tiralice, da je privedeni zanikal storitev kakršnega koli kaznivega dejanja in da slovenskega državljana v skladu z ustavo in zakonom o kazenskem postopku ni mogoče izročiti tuji državi. Sodnik ga je tako po zaslišanju izpustil na prostost, saj zaenkrat niso podani priporni razlogi.
Na mariborskem tožilstvu so pojasnili, da niso prejeli zaprosila za prevzem kazenskega pregona s strani Srbije. Pristojna državna tožilka je v obravnavani zadevi podala prošnjo za mednarodno pravno pomoč z obrazložitvijo, da se srbski organi pregona izjasnijo o možnosti, da Slovenija prevzame kazenski pregon. Med postopkom bo pristojna tožilka zbirala in pridobivala dokaze za nadaljnje postopanje, so zatrdili. Poudarili so še, da naj bi bila razpisana tiralica v letu 2002, o njej pa so bili obveščeni šele lani.
Srbski Blic sicer poroča, da se je v Srbiji zdaj začel postopek, da bi Sloveniji izročili spis in dokaze, da bi osumljencu lahko sodili na slovenskem sodišču. Sicer gre za zadnjega od štirih osumljencev surovega zločina v Beogradu. Ob aretaciji njegovih treh sopajdašev naj bi še pobegnil iz Srbije. Ko se je v Beogradu začelo sojenje, so ga izločili iz postopka in za njim razpisali tiralico.
Slovenija ne izroča svojih državljanov v tuje države
Na slovenskem pravosodnem ministrstvu so poudarili, da ustava določa, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. Okoliščina državljanstva je torej po notranji slovenski zakonodaji eden od zavrnitvenih razlogov, o katerem v okviru izročitvenega postopka odloča pristojno sodišče, ne izključuje pa uvedbe izročitvenega postopka, so pojasnili.
Dodali so, da je v postopkih izročitev v povezavi z zavrnitvenim razlogom državljanstva znano načelo "izročiti ali soditi", ki ga uvaja tudi Evropska konvencija o izročitvi. Načelo nalaga državi, ki je zaprošena za izročitev lastnega državljana, da v primeru zavrnitve njegove izročitve na zahtevo pogodbenice prosilke preda zadevo svojim pristojnim organom, da lahko sprožijo postopek. Takrat se spisi, podatki in dokazi v zvezi s kaznivim dejanjem pošljejo brezplačno.
Po umoru en obsojen in dva oproščena
Zločin se je zgodil 9. oktobra 1993, ko so bili umorjeni beograjski poslovnež Nebojša Salatić, njegova partnerica Slavica Kovačević in njun 17-letni sorodnik Milan Graoranov. V Srbiji so po zločinu obtožili Slovenca, ki naj bi predlagal rop Salatića, in Radovana Joksića, ki naj bi na njegov ukaz ustrelil žrtve. Kot pomagače so obtožili Nebojšo Titelaca in Aleksandra Stankovića, ki sta bila v bližini, če bi bilo treba sopajdaša posvariti. Slednja je sodišče oprostilo, Joksiću pa je sprva izreklo smrtno kazen s streljanjem, ki so jo pozneje spremenili v 40-letni zapor. Postopek je bil tudi zoper očeta Slovenca, Jeronima, pri katerem so našli ukradene stvari po ropu.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.