Črna kronika

Sta pilot in kopilot imela veljavni licenci?

Ljubljana, 24. 08. 2012 11.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
M.R./G.G./STA
Komentarji
0

Vzrok nesreče in morebitne nepravilnosti pri poletu ponesrečenega balona pristojne službe še preiskujejo. Balon je imel vse certifikate, vprašanje pa je, ali sta pilot in kopilot imela veljavna izpita. Preiskujejo tudi, ali je bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje.

Posnetki z balona, ki jih je naredil udeleženec T. Šimenc - 2
Posnetki z balona, ki jih je naredil udeleženec T. Šimenc - 2 FOTO: Tomaž Šimnec
Preiskovalci danes nadaljujejo preiskavo vzroka za nesrečo. Včeraj so končali prvi del ogleda ostankov balona in kraja nesreče, balon pa nato odpeljali na varovano mesto, kjer se danes preiskava nadaljuje, je povedal vodja službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Roman Rovanšek. Prve ugotovitve kažejo, da je balon zaradi striženja vetra pri tleh prehitro padel na tla, se večkrat odbil od tal in trčil v drevo, kjer se je balon vnel.

Več podrobnosti o preiskavi nesreče pa bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor podalo prihodnji teden, so sporočili.

Pilot brez dovoljenja?

Sinoči je direktor Javne agencije za civilno letalstvo Žiga Kotnik za nacionalno televizijo dejal tudi, da pilot ni imel veljavnega dovoljenja. Izpit, ki sicer velja dve leti, je opravil lani, a so ga junija letos poslali na izredni zdravniški pregled, ki pa ga ni opravil in so mu zato julija izpit odvzeli. Dodal je, da je imel balon vse potrebne certifikate. Po neuradnih informacijah pa naj ne bi imel veljavne licence niti kopilot.

Postavlja pa se vprašanje, ali je bil kopilot sploh v balonu. Predstavnica PU Ljubljana Maja Adlešič Ciperle je namreč na vprašanje, ali je bil v balonu tudi kopilot ali le pilot, odgovorila, da to preiskujejo pristojni organi. Je pa povedala, da je bil med težje poškodovanimi tudi pilot. Obenem je potrdila, da kriminalisti zbirajo obvestila tudi v smeri sumov storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj. O opredelitvi kakšno kaznivo dejanje bi lahko bilo storjeno, pa ni govorila.

Adlešičeva prav tako še ni mogla odgovoriti na vprašanje, ali so bili udeleženci poleta z balonom organizirana skupina ali naključno zbrani posamezniki.

To bo znano, ko bodo zbrana vsa obvestila in opravljeni pogovori z udeleženci poleta, je dejala. Pogovori z njimi namreč že potekajo, seveda pa se opravljajo s tistimi, ki jim zdravstveno stanje to dopušča. S posameznimi aktivnostmi policije, denimo s tem, ali se je policija že pogovorila s katerim od odgovornih v podjetju, ki je organiziralo polet, pa tudi Adlešičeva ni seznanjena. S podjetja Balonarski center, ki je organiziralo let, pa so že sporočili, da je balon pilotiral izkušen pilot, ki je pred letom preveril vremenske razmere.

Balonarji se na polet ne bi odpravili

Sam polet je komentiralo tudi nekaj balonarjev, ki so dejali, da se v včerajšnjih vremenskih razmerah pač ne bi oziroma niso odpravili na polet z balonom. Balonar Rado Petrovič, ki je včeraj zjutraj pilotiral drugi balon, ki je uspešno pristal, pa je povedal, da pred vzletom napovedi niso kazale slabega vremena.

Ponesrečeni balon je največji serijsko izdelani balon na svetu, z velikimi baloni pa je upravljanje precej zahtevno, zato so za upravljanje z njim potrebne izkušnje. Vodja mednarodnega balonarskega festivala Borut Grögl je po nesreči poudaril, da se letenje začne na tleh in da bi pilot moral predvideti slabo vreme. Ob tem dodaja, da na festivalih tako veliki baloni, kot je bil ponesrečeni, ne sodelujejo. "Tisti največji so namreč vsaj za polovico manjši, in sicer predvsem zato, ker je s takimi velikimi baloni težko reševati kar koli, če pride do težav," je pojasnil.

Je treba spremeniti obstoječo zakonodajo?

S pismom za javnost pa se je odzval tudi profesor s fakultete za pomorstvo in promet Marko Pavliha, ki je ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču predlagal, da se imenuje interdisciplinarno skupino strokovnjakov, ki bo preučila vse slovenske letalske predpise in predlagala izboljšave ter morebitna nova pravila zlasti glede varnosti letenja. Pri tem opozarja, da bi bilo treba sprejeti kopico modernih podzakonskih predpisov, ker naj bi bili še vedno v uporabi tisti iz časov nekdanje države SFR Jugoslavije.

Zaveda se sicer, da tudi "perfektno pravo ne more v celoti preprečiti višje sile, človeške neumnosti, brezbrižnosti in hude malomarnosti, lahko pa učinkuje preventivno, zmanjša število nesreč in omili posledice, seveda skupaj z vrhunsko vzgojo, izobraževanjem in usposabljanjem". Sam se med drugim sprašuje, ali bi bilo treba morda med obvezno opremo za letalce z balonom uvesti tudi čelado in negorljiv jopič.

Neurejeno tudi področje jadralnega padalstva in ultralahkega letalstva

Predsednik varnostne komisije letalske zveze Miha Repovž pa poudarja, da se v Sloveniji več let opozarja, da je treba tudi na področju balonarstva, jadralnega padalstva in ultralahkega letalstva nekatere stvari urediti. Kot je pojasnil, ima vsako podjetje, ki izvaja letalske storitve v komercialne namene, spričevalo oziroma certifikat. Manjša podjetja bi od države prav tako morala pridobiti nekakšno spričevalo ali dovoljenje, kar pomeni, da morajo izpolnjevati določene pogoje, je menil Repovž, vendar za nekatera področja, denimo balonarstvo, jadralno padalstvo in polete v tandemu, to po zakonu ni obvezno.


Poleti z baloni po njegovih besedah "definitivno veljajo za varen šport". Vendar treba ob tem upoštevati primerno vreme, je poudaril, če pa pilota preseneti slabo vreme, kot se je zgodilo v četrtek, pa je zadeva lahko izredno nevarna. Repovž sicer ne ve, ali je imel pilot balona veljavno licenco ali ne, a kot pravi, mora vsak pilot, ki leti, definitivno imeti ustrezno licenco.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1