Baker, zlato, srebro ... donosen posel za nepridiprave
Policija je največ tatvin barvnih kovin zabeležila leta 2007 in 2008, nato pa izvedla nekaj uspešnih akcij s tržnim inšpektoratom, zato je bil upad tatvin opazen. A nepridipravi se ne dajo, spet kradejo kot srake, nakradene predmete pa prodajajo v tujino.
Barvne kovine so že nekaj let donosen posel, prav zato se številni nepridipravi namesto papirja raje odločijo za krajo kovin. Največ tatvin barvnih kovin so na policiji zabeležili leta 2007 in 2008, sledil je manjši padec, samo v prvem polletju letos pa so spet zabeležili porast tatvin teh dragocenih kovin.
Kot pojasnjujejo na policiji, nepridipravi kradejo predvsem izdelke iz bakra (žlebove, pločevinaste strehe, električne vodnike in tuljave ...) ter izdelke iz aluminija in brona, kjer kradejo predvsem skulpture. Na število tatvin nesporno vpliva odkupna cena barvnih kovin, ki pa je seveda odvisna od maloprodajnih cen barvnih kovin oziroma od cen barvnih kovin na svetovnem trgu.
Tatvine barvnih kovin so vse pogostejše. (Foto: Kanal A)
Lani in leta 2009 je policija beležila padec tatvin barvnih kovin predvsem zaradi uspešnega dela policije in tržnega inšpektorata, ki sta skupaj izvedla nekaj poostrenih nadzorov in pri odkupovalcih surovin zasegla večje količine barvnih kovin. Tudi zato storilci ukradene predmete zdaj raje prodajajo v tujino, kjer jih nato v manjših metalurških obratih predelajo v nove surovine. Te nato prodajajo tudi na območje Azije, kjer je povpraševanje za kovinami največje.
Policija pa je že lani, trend pa se nadaljuje tudi letos, zabeležila porast števila vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše ter vlomov in ropov v zlatarnah, kjer storilci kradejo predmete iz srebra in zlata. Tudi to je vsekakor posledica porasta cen zlata in srebra na svetovnem trgu v zadnjih dveh letih. Predmete iz žlahtnih kovin, razen dragih unikatnih izdelkov, storilci najpogosteje takoj prodajo in pri tem iztržijo okoli 20 do 30 odstotkov tržne cene. Predmete nato pretopijo v granulat, ki ga nato prodajo na črnem trgu. ''Glede na cene zlata in srebra lahko pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval,'' opozarjajo na policiji.
Tudi na območju ostalih držav članic EU in držav na območju Balkana so razmere na področju tatvin tako barvnih kovin kot izdelkov iz žlahtnih kovin zelo podobne. Razlika je le v tem, da v nekaterih večjih državah, kjer imajo večje metalurške obrate ali tovarne, ki pri svojem delu potrebujejo večje količine različnih kovin, beležijo tudi tatvine ostalih kovin, kot so platina, kobalt, titan, ... .
Raztezje
23.07.2011, 22:44
0
Se vidi, kdo pri nas krade te kovine in kdo jih odkupuje, svetovne trge pa zanimajo predvsem;
Dysprosium - z njim naredijo 90% lažje električne motorje
Terbium - z njim naredijo za 80% bolj učinkovite električne luči
Neodymium - se uporablja v magnetih motorjev
Lanthanum - se uporablja za skladiščenje vodika
Praseodymium - se uporablja v laserjih in keramičnih materialih
Gadolinium - se uporablja za izdelavo računalniškega spomina
Erbium - se uporablja za proizvodnjo vanadioumskega jekla
Ytterbium - se uporablja za infrardeče laserje
in seveda rumeni kolač ali uranova ruda - iz nje delajo...
Če lahko kdo nabavi tudi Scandium, Cerium, Samarium, Europium, Holmium, Thulium ali Lutetium, naj se javi, nudim ugodne odkupne cene na črno!
Ga kdo preganja,da je izrabil svojo funkcijo.Mi se pa tule pogovarjamo o kurjih tatovih.
Naj gredo malo na Elektro Ljubljana pogledat predsednikovega brata! Pa bodo najdli kam denar gre. Ej smo še naivni!
OKVIRJI!!!!
Javna skrivnost je, da se ukradene surovine vozijo v Italijo ali na Mađarsko.
To počnejo iz vsaj dveh razlogov:
1. S tem zabrišejo poreklo surovin
2. Izognejo se identifikaciji in plačilu akontacije dohodnine. Tako so lahko ''revčki'' še naprej dobitniki socialnih podpor, otroških dodatkov.
Najnovejša pogruntavščina OKVIRJEV je pridobivanje nepovratnih sredstev za SAMOZAPOSLOVANJE. Kaj to je si pa Okvirji razlagajo po svoje.
KDO bo tisti hraber, ki bo enkrat zahteval preštetje teh INDIJANCEV???
Ostale pa izgnati po možnosti.
Zakaj pa vedo tisti, ki živijo blizu teh (pra)ljudi.
Prve težave so bile že s tem, da bakra takrat še nisi mogel dobiti čisto vsepovsod (cca 1989-1990), potem ni našel heroja, ki bi mu žlebe naredil ... ok :) žlebi so nekako le prišli na streho, vendar jih je že prvi sneg uničil, da je ob močnejšem dežju voda brizgala čez, v treh letih pa so bili že čisto zeleni .... meni to ni niti malo estetsko.
Dandanes pa nikakor ne morem razumeti ljudi, kaj jim pomeni ta baker na strehi, saj ga najbližja romska skupnost itak takoj potegne dol, hkrati pa naredi še ogromno škodo na objektu.
Dysprosium - z njim naredijo 90% lažje električne motorje
Terbium - z njim naredijo za 80% bolj učinkovite električne luči
Neodymium - se uporablja v magnetih motorjev
Lanthanum - se uporablja za skladiščenje vodika
Praseodymium - se uporablja v laserjih in keramičnih materialih
Gadolinium - se uporablja za izdelavo računalniškega spomina
Erbium - se uporablja za proizvodnjo vanadioumskega jekla
Ytterbium - se uporablja za infrardeče laserje
in seveda rumeni kolač ali uranova ruda - iz nje delajo...
Če lahko kdo nabavi tudi Scandium, Cerium, Samarium, Europium, Holmium, Thulium ali Lutetium, naj se javi, nudim ugodne odkupne cene na črno!
Če bom napisal kaj si v resnici mislim o vas mi boste zablokirali račun.
Torej....ostanimo raje kakor "prijatelji". :-)
Najbrž zaradi besede c.igan,ki ima pri nas negativno konotacijo in ne rom,ki v nekaterih predelih Slovenije pomeni okvir za sliko,okenski okvir in okvir nasploh.
Še nekaj izobraževanja;če se bodo tisti, ki zlonamerno uporabljajo izraz C. igani, za to res kdaj zagovarjali. Obeti za kaj takega so vse prej kot dobri.
Od kod izraz C.igani?
Je zapis o ljudstvu Atsincani iz leta 1100, ki so ga našli v samostanu na gori Atos, prvi zapis o Romih v Evropi? Atsincani so opisani kot ljudstvo, ki se ukvarja z magijo in napovedovanjem prihodnosti. Izraz »C.igan« izvira iz imena tega ljudstva. Izpeljanke te besede v različnih evropskih jezikih – na primer C.iganin v srbščini in hrvaščini, zingaro v italijanščini, tzigane v francoščini, c.igan v češčini in slovenščini, c.ygan v poljščini, c.,igany v madžarščini, tigan v romunščini in bolgarščini, gitano v španščini, ciganos v portugalščini, zigeuner v nemščini in tako naprej prvotno niso imele današnjih negativnih konotacij.



















