Na sodišču se je razpletla tožba komitenta, ki je od NLB zahteval, da mu vrne denar, ki ga je izgubil kot žrtev spletne goljufije.
Nič hudega sluteči potrošnik je namreč leta 2009 na lažnem bančnem spletnem mestu vnesel identifikacijske podatke, ki so jih kriminalci nato uporabili za vstop v njegovo spletno banko in nakazali denar z njegovega na svoje bančne račune.
Ko je nato pri dvigu gotovine na bankomatu opazil, da je tam zabeleženo negativno stanje na računu, je vpogled v spletno banko pokazal, da je bilo dobrih 5.000 evrov z njegovega računa nakazano na neznani bančni račun, primer opisujejo pri Zvezi potrošnikov (ZPS).
Potrošnik je zato naročil blokado svoje spletne banke, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke skladno z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih zahteval vračilo ukradenega zneska.
A je NLB njegovo zahtevo za vračilo denarja zavrnila. Po mnenju banke potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila, mnenje banke povzemajo pri ZPS. "Banka je tako trdila kljub temu, da je imel potrošnik na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme," pa dodajajo na ZPS, kjer so potrošniku pomagali, da se je pritožil na poravnalni svet v okviru Združenja bank Slovenije. Ta mu je ugodil, a naj banka odločitve ne bi spoštovala.
Spor se je zdaj razrešil na sodišču, pri čemer na ZPS poudarjajo, da gre za pomembno zmago za pravice potrošnikov, ki so žrtve spletnih goljufov. Banka se na razsodbo lahko še pritoži.
Na ZPS poudarjajo, da zlorabe spletne banke in drugih sodobnih oblik poslovanja z banko predstavljajo resno tveganje za potrošnike. Potrošniki te storitve vse pogosteje uporabljajo, pogosto pa jih k temu spodbujajo tudi njihove banke. Zato je po mnenju ZPS skrb vzbujajoča praksa nekaterih bank, da ne spoštujejo zakonskega pravila, ki določa, da škodo nad 150 evrov, ki je nastala zaradi zlorabe spletne banke, krije banka, če potrošniku ni možno očitati prevare ali hude malomarnosti pri uporabi spletne banke.
Po mnenju ZPS bi se morale banke zavedati, da je takšno ravnanje kratkovidno, saj zmanjšuje zaupanje potrošnikov v sodobna plačilna sredstva.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.