Ni učbenikov za vse predmete

Računsko sodišče je revidiralo ureditev področja in financiranje učnih gradiv v obdobju od 1. januarja 2007 do 21. maja letos. Ugotovilo je, da ni učbenikov za vse predmete in razrede in to kljub temu da je učbenik osnovno učno gradivo. Šolsko ministrstvo pripravljavcev učbenikov ne spodbuja k pripravi manjkajočih učbenikov, ampak jih le informira, pri katerih predmetih in razredih ni ustreznih učbenikov, opozarja sodišče.

Poleg tega je učbenik edini tip učnega gradiva, ki mora biti pred uporabo potrjen in tako ustreza predpisanim standardom. Kljub temu pa sodišče ugotavlja, da učiteljem učbenikov ni treba uporabljati, lahko pa po lastni izbiri uporabljajo tudi ali celo le druga učna gradiva, ki niso potrjena. Delovni zvezki in druga učna gradiva se od leta 2005 ne potrjujejo več, zato ministrstvo nima več pregleda nad temi gradivi po predmetih in razredih.

Sodišče je izreklo mnenje tudi o sofinanciranju teh gradiv iz državnega proračuna. V revizijskem poročilu navaja, da so učbeniški skladi vzpostavljeni na vseh osnovnih in večini srednjih šol, učbenike iz skladov pa uporablja veliko učencev in dijakov. Izposojevalnina za osnovne šole je financirana iz državnega proračuna, v srednjih šolah pa jo plačajo dijaki. Kot ugotavlja sodišče, ministrstvo s sofinanciranjem izposojevalnine zmanjšuje finančno breme staršev, a ima obstoječa ureditev tudi nekaj negativnih posledic.

Zaradi manjših naklad učbenikov so namreč njihove cene na enoto gradiva višje, zaradi časovnih in drugih omejitev pri zamenjavi učbenikov pa je okrnjena strokovna avtonomija učiteljev pri izbiri učnih gradiv. Prav tako si uporabniki v učbenikih ne smejo nič zapisovati ali označevati. Ker ministrstvo šolam povrne 133 odstotkov nabavne cene učbenika, pa šole tudi niso motivirane za doseganje čim nižje nabavne cene učbenika.

E-gradiv, ki bi nadomestila učbenike, še ni

Na področju e-gradiv sodišče ugotavlja, da je ministrstvo uspelo povečati ponudbo e-gradiv za izobraževanje v osnovni in srednji šoli. Z ustreznejšo opredelitvijo ciljev, določitvijo, za katere predmete in razrede so e-gradiva primernejša ter s spodbujanjem zagotavljanja in financiranja teh e-gradiv bi ministrstvo po mnenju sodišča lahko doseglo večje učinke glede na vložena sredstva. Kot še navajajo, večina sofinanciranih e-gradiv ne nadomešča učbenika ali delovnega zvezka.

Zato bi po oceni sodišča moralo ministrstvo za vsa v javnih razpisih sofinancirana e-gradiva omogočiti enovitejšo uporabniško izkušnjo, večjo preglednost in uporabniško prijaznost. Različno dostopanje do spletnih strani in pridobivanje uporabniških imen za dostopanje do nekaterih e-gradiv uporabnike odvrača od uporabe teh gradiv, v poročilu ugotavlja sodišče.

Kot še navajajo, je pristojno ministrstvo od leta 2007 do vključno leta 2012 iz državnega proračuna namenilo 19,38 milijona evrov za področje učnih gradiv, za sofinanciranje priprave e-gradiv pa 9,79 milijona evrov.