'Ne stane nas veliko, da bi rešili planet'

Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so v Berlinu predstavili svoje 33 strani dolgo poročilo. V njem priporočajo čimprejšnji in odločen preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije.

Njihovo glavno sporočilo je, da ta sprememba ni tako draga, kot se zdi. Pri IPCC navajajo, da bi sprememba pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotka na globalni ravni letno pomenila le za okoli 0,06 odstotne točke zmanjšano rast.

V poročilu so zapisali še, da ima svet možnost izpolniti cilje ZN, po katerih bi globalno segrevanje omejili na največ dve stopinji Celzija, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanjšali za od 40 do 70 odstotkov.

Opozorili so, da bi se lahko glede na sedanji trend razvoja naš planet do leta 2100 segrel za 3,7 do 4,8 stopinje Celzija, kar bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno.

"Ne stane nas veliko, da bi rešili planet," je na predstavitvi tokratnega poročila IPCC dejal eden od strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Nov gospodarski argument, ki ga izpostavljajo v poročilu, je sicer pri številnih okoljevarstvenih organizacijah vzbudil navdušenje. To bi lahko namreč prepričalo tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za zaščito podnebja lahko oslabili gospodarsko rast njihove države.

Po besedah Samanthe Smith iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) najnovejše poročilo IPCC kaže, da je zaščita podnebja možna in da jo je mogoče financirati.

Poročilo je sicer zadnje v trilogiji o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, drugi del pa konec marca v Jokohami.

V prejšnjem poročilu so med drugim opozorili na to, naraščajoče količine emisij ogljikovega dioksida povečujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije. Ob tem so izpostavili tudi velike stroške, ki jih za države prinašajo podnebne spremembe.

Slovenski okoljevarstveniki pozivajo k ukrepanju

Na poročilo so se odzvali tudi v slovenskem društvu za sonaravni razvoj Focus in organizaciji Greenpeace Slovenija, kjer ugotovitve poročila pozdravljajo in pozivajo k ukrepanju.

Po mnenju Lidije Živčič, strokovne vodje pri Focusu, poročilo kaže, da rešitve za podnebno krizo imamo. "A ker emisije toplogrednih plinov na globalni ravni še vedno naraščajo, je jasno, da je potrebno za pospešitev prehoda od umazane energije k čistim obnovljivim virom narediti več in ukrepati hitreje," so zapisali.

Pri Greenpeace Slovenija pa opozarjajo, da Slovenija sodi med države, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele bolj kot nekatere druge države, in pozivajo k ukrepanju. Slovensko vlado pozivajo, naj v aktualni evropski razpravi podpre ambiciozno podnebno-energetsko politiko EU za leto 2030, ki bo temeljila na treh nacionalno obvezujočih ciljih, je zapisal predstavnik za energetsko politiko pri tej okoljevarstveni organizaciji Dejan Savić.

V obeh društvih pričakujejo, da se bo predsednica vlade Alenka Bratušek na prihajajočem podnebnem vrhu septembra letos zavezala k odločnemu podnebnemu ukrepanju in s tem pomagala tlakovati pot za učinkovit globalni sporazum.