Alergijo najpogosteje povzročajo pršice, plesni, hišni ljubljenčki ter pelodi dreves in trav. Ljudje, ki jim alergijo povzročajo pelodi rastlin, imajo običajno težave v času od konca zime do konca aprila, junija, ko cvetijo trave, poleti zaradi zeli (ambrozija, pelin in tropotec), jeseni pa zaradi spor plesni. Bolniki, ki so alergični na pršice ali hišne ljubljenčke, pa imajo običajno težave vse leto.
Posameznik se ne rodi že alergičen, je pojasnila alergologinja s Klinike Golnik Mihaela Zidarn. So pa nekateri zaradi dednosti bolj nagnjeni k alergijam. To so predvsem tisti, katerih starši imajo alergijsko bolezen. "Če sta starša alergika, je verjetnost, da bo imel otrok katero od alergijskih bolezni, med 50 in 75 odstotkov," je povedala.
Najbolj zgodaj se pojavijo alergije na kravje mleko, in sicer že pri nekajmesečnih dojenčkih, ko se začne uvajati kravje mleko. Pri alergiji so bolj značilne težave na prebavilih, od hujšanja do driske. Pri približno enem letu starosti se začne pri otrocih pojavljati atopijski dermatitis, po tretjem letu starosti je pogosta astma, predvsem pri tistih, ki so nagnjeni k alergijskim boleznim. Od šolske dobe dalje pa je pogostejši predvsem alergijski rinitis.
Večina otroških alergijskih bolezni mine ali pa se v času adolescence potuhne. Izjema je le seneni nahod, ki je med mladimi v starosti od 15 do 25 let najpogostejša alergijska težava, pravi Zidarnova. Predvsem tisti, ki bolehajo za celoletnim rinitisom, svoje težave večkrat zamešajo s prehladom, pravi in dodaja, da so alergiki tudi bolj dovzetni za virusne okužbe in posledično večkrat prehlajeni.
Bolniki z alergijami zaradi svojih težav ne gredo vedno k zdravniku. Po besedah Zidarnove nekateri alergiki svoje težave zdravijo sami s tistim, kar je brez recepta na voljo v lekarnah, nekateri jih s svojimi težavami pač živijo.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.