Iskanje razbitin pogrešanega malezijskega letala so zaradi slabega vremena prekinili za "najmanj 24 ur" je na današnji novinarski konferenci sporočil avstralski obrambni minister David Johnston.
Na odročnem delu Indijskega oceana, kjer bo potekala iskalna akcija, so namreč vremenski pogoji danes zelo slabi, saj piha močan veter, močno dežuje, poleg tega pa so valovi izredno visoki. V takih razmerah bi bilo iskanje tako v zraku kot v morju izredno nevarno, je pojasnil Johnston. Iskalna akcija se bo nadaljevala v sredo, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Gre za "ogromno logistično operacijo", ki poteka na "izredno odročnem delu sveta", je pojasnil minister.
Na vprašanje, ali so prepričani, da je letalo svojo pot končalo sredi Indijskega oceana, je obrambni minister danes dejal, da gre trenutno za najboljšo sled. Britanska služba za preiskovanje letalskih nesreč Inmarsat je namreč s še nikoli uporabljeno analizo satelitskih podatkov ugotovila, da je bila zadnja pozicija letala sredi Indijskega oceana, zahodno od Pertha.
"Ne iščemo igle v senu. Še vedno se trudimo ugotoviti, kje se seno sploh nahaja," pa je pojasnil višji poveljnik avstralskih obrambnih sil Mark Binskin.

Osredotočajo se le na južni del Indijskega oceana
Oblasti se trudijo "omejiti področje iskanja", je danes sporočil malezijski prometni minister Hishammuddin Hussein. Popolnoma so prekinili iskanje v severnem koridorju, prav tako tudi v severnem delu južnega koridorja, blizu Indonezije. Sedaj se osredotočajo le na južni del Indijskega oceana.
Prečesati morajo območje v velikosti Aljaske. Področje iskanja bo tako po novem merilo slabih 470.000 kvadratnih navtičnih milj (1,6 milijona kvadratnega kilometra). Da bi določili točno lokacijo, potrebujejo še nekaj časa, je še dejal Hussein. Če bodo razbitine našli na jugu Indijskega oceana, jih bodo v nadaljno analizo prevzele avstralske oblasti.
Satelitski podatki, ki potrjujejo, da je letalo pot končalo v Indijskem oceanu, vključujejo zadnji elektronski signal, ki pa ga še preiskujejo. Zadnji signal je letalo oddalo ob 1.11 po srednjeevropskem času, nato pa ob 1.19 še doslej neznan, delni signal. Ko je kopenska postaja ob 2.15 poskusila dobiti nov avtomatski odziv, signala ni bilo več.

Po prepričanju malezijskih preiskovalcev je letalo strmoglavilo med 1.11 in 2.15 po srednjeevropskem času, kar naj bi prav tako izhajalo iz analize satelitskih podatkov, je danes še pojasnil Hussein. Let se je tako končal med sedem ur in pol ter osem ur in pol po vzletu v Kuala Lumpurju. Za prav toliko časa je zadostovalo gorivo na krovu, je dejal minister.
Poglejte animacijo notranjosti in poti izginulega malezijskega letala
'Zgodila se je grozljiva tragedija'
Direktor letalske družbe Malaysia Airlines Ahmad Jauhari Yahya je na današnji novinarski konferenci dejal: "Ne vemo zakaj in ne vemo kako, a jasno je, da se je zgodila grozljiva tragedija." A to, da je letalo izgubljeno in da preživelih ni, "je realnost, ki jo moramo sprejeti".
Predsednik uprave Mohammed Nor Yusof je situacijo opisal kot "izreden dogodek, ki zahteva izreden odziv". Verjetno je, da bo preiskava o vzrokih nesreče dolgotrajna in zapletena. V tem težkem času bodo nudili podporo in pomoč družinam potnikom kot tudi oblastem, ki iščejo odgovore, je še dejal predsednik uprave.
Svojci potnikov so se spopadli s policijo
Namestnik kitajskega zunanjega ministra je medtem od malezijskih oblasti zahteval, da pojasnijo ponedeljkove izjave in jim predajo nove satelitske posnetke, na katerih utemeljujejo svoje zaključke.
Novica, da je letalski prevoznik svojce potnikov kar prek SMS sporočila obvestil, da za njihove najbližje ni več upanja, pa je naletela na ogorčenje javnosti. Direktor družbe je danes pojasnil, da so SMS sporočilo uporabili kot eno od zadnjih možnosti, če sorodnika niso dobili na telefon oziroma mu niso mogli osebno sporočiti novico.
Okoli 200 obupanih svojcev se je zbralo pred malezijsko ambasado v Pekingu. Na letalu je bilo namreč kar 153 kitajskih državljanov. "Hočemo resnico!" in "Zakaj ste nas pustili tako dolgo čakati?" je pisalo na transparentih, ki so jih svojci prinesli s seboj. Spisali so tudi izjavo, v kateri letalski družbi, vladi v Kuala Lumpurju in malezijski vojski očitajo, da so skušale prikriti resnico, da so lagale njim in vsemu svetu ter da so napačno vodile iskanje. V policijo, ki je varovala ambasado, so začeli metati steklenice. Ko so se poskusili prebiti do ambasade, jih je policija začela potiskati nazaj, pri tem so nekateri od zbranih svojcev potrebovali zdravniško pomoč.
Kaj se je zgodilo?
Ugibanja o tem, kaj se je zgodilo v zraku, se medtem nadaljujejo. Med drugim se zastavlja vprašanje, zakaj je letalo letelo tako visoko. Kmalu po zadnjem stiku pilotske kabine s kontrolorji letenja, so namreč vojaški radarji letalo zaznali na višini skoraj 14.000 metrov, kar za komercialne polete ni običajno.
"Tako visoko so leteli 23 minut, potem se je letalo začelo spuščati," je medijem povedal neimenovani vir. Po njegovem to znova krepi teorijo o pilotovem samomoru, saj naj bi letalo na ekstremno višino dvignil namerno. "Po okoli 12 minutah je kisika zmanjkalo, potniki pa so padli v nezavest," je dejal vir.
Naprej bi naj boeing 777 letel letel kot "letalo duhov", kar bi tudi pojasnilo, zakaj skoraj ravno smer letenja, še meni.
Neimenovan letalski strokovnjak pa je dodal, da je za letala boeing 777-200ER maksimalna višina letenja okoli 13.000 metrov, kjer pa že nastopi veliko pomanjkanje kisika, zaradi česar se sprostijo kisikove maske, kar pa zadostuje le za nekaj minut.
Tudi pilot Chris Goodfellow verjame, da je letalo zadnji kos poti opravili brez pilota. Vendar bolj kot v teorijo samomora verjame, da je izbruhnil požar, zaradi česar je pilot sprejel nekaj na videz nenavadnih odločitev, od ovinka, do višine in skušal doseči Palau Langkawi, a je posadka zaradi dima najbrž padla v nezavest, letalo pa je nato letelo, dokler ni zmanjkalo goriva.

Najzahtevnejše iskanje v letalski zgodovini
Čeprav včerajšnja izjava malezijskih oblasti, da je letalo strmoglavilo v južnem Indijskem oceanu, še nima podlage v materialnih dokazih, je dala uradno podlago za začetek preiskave same nesreče, ne le izginotja letala.
Iskalna akcija pa se je s tem z akcije za iskanje preživelih, spremenila v misijo, katere cilj je nati trupla in črne skrinjice letala, ki bodo počasi nehale oddajati signal.
Preiskavo bodo vodili Malezijci ob sodelovanju tujih preiskovalcev, še posebej skrbno jim bodo pod prste gledali Kitajci, saj je bila večina potnikov s Kitajcev.
Francoski preiskovalci, ki so kar 2 leti iskali črne skrinjice strmoglavljenega letala družbe Air France, so že napovedali, da bi lahko bila preiskava v primeru malezijskega letala ena najdaljših v letalski zgodovini, saj tokrat ni znano še niti mesto strmoglavljenja.
Podvodna iskalna akcija je Francijo stala 44 milijonov dolarjev, tokrat naj bi bilo stroški do štirikrat višji.
Ko bodo ostanke letala vendarle našli, bodo šli na delo forenzični strokovnjaki, ki bodo skušali s preiskavo razbitin ugotoviti, kakšna je bila sila, s katero je letalo zadelo vodno gladino, ugotoviti bodo skušali, pod kakšnim kotom so razbitine treščile v vodo in tako določiti, ali je letalo v vodo že padlo v kosih, kar bi pomenilo, da je zaradi eksplozije ali hude tehnične okvare razpadlo že v zraku, ali se je razletelo ob stiku z vodo.
Še naprej bo potekala tudi kriminalistična preiskava malezijske policije, ki se ukvarja z vprašanjem, zakaj je letalo skrenilo s poti. Preiskuje predvsem scenarij ugrabitve in možnost, da je pilot potnike v smrt odpeljal namerno.
Kitajska je takoj po objavi Malezije, da je letalo strmoglavilo, preživelih pa ni, opozorila, da upajo, da to ne pomeni, da bodo Malezijci, Avstralci in vsi drugi, ki sodelujejo v akciji, zdaj dvignili roke od iskanja in bo letalo ostalo pogrešano za vedno.
Letalski strokovnjaki menijo, da to ni verjetno, in da bo minilo še veliko časa, preden bi se oblasti odločile za kaj takšnega.
Zaenkrat tudi nobena od držav še ne opozarja na stroške iskanja, ki niso nizki. ZDA, ki sodelujejo z letalom Poseidon, rušilcem in podmornico, imajo med drugim za akcijo v Indijskem oceanu rezervirane 4 milijone dolarjev. To naj bi zadostovalo do prvega aprila, a so že sporočili, da bodo ostali, dokler bo potrebno.
Podobno pravijo v Avstraliji, stroškov ne prešteva niti norveška družba, ki ima na kraju trgovsko ladjo. Precej verjetno je, da si bodo države stroške iskanja razdelile, levji delež bo sicer še vedno padel na Malezijo.
Iskanje malezijskega letala je sicer združilo številne države in pokazalo, da v svetu, kjer se sicer Kitajska in ZDA nikakor ne moreta dogovoriti na primer o Siriji in še marsičem drugem, v tragičnih situacijah razprtije vendarle odpadejo, pomoč pa je hitra in brez večjih vprašanj.
8. marca je skupaj z boeingom 777 izginilo 239 potnikov in članov posadke. Njihove zgodbe preberite tukaj.
.
KOMENTARJI (283)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.