Ponoči je umrl nekdanji predsednik republike in nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek, so sporočili iz pisarne bivšega predsednika. Dr. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Umrl je doma na Zaplani, 23. februarja 2008.

Na ljubljanski ekonomski fakulteti je zaključil študij ekonomije in leta 1986 doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Do leta 1989 je bil aktiven gospodarstvenik in bančnik, ki se je ukvarjal predvsem s kreditno monetarno politiko. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah aprila 1989 je bil izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje Jugoslavije, ki mu je od maja 1989 do maja 1990 tudi predsedoval.

Med osamosvajanjem Slovenije se je pogajal z vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade ter dosegel umik JLA iz Slovenije julija 1991. Za zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je prejel Zlati častni znak svobode.

Štirikratni premier samostojne Slovenije

Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke, aprila pa drugi premier v samostojni Sloveniji. Po parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala takratna njegova stranka, je bil januarja 1993 spet imenovan za predsednika vlade. Marca 1994 se je Liberalna demokratska stranka pod njegovo taktirko združila z Demokratsko stranko, Zelenimi in Socialistično stranko v Liberalno demokracijo Slovenije.

Januarja 1997 je Drnovšek tretjič oblikoval vlado, ki jo je vodil do 7. junija 2000. Po parlamentarnih volitvah 15. oktobra so ga poslanke in poslanci 16. novembra 2000 še četrtič potrdili za premierja. Vlado je tako vodil deset let, obenem pa je vseskozi predsedoval takrat najmočnejši parlamentarni stranki. Kot slovenski predsednik je zaprisegel 22. decembra 2002, decembra 2007 pa ga je na položaju zamenjal Danilo Türk.

Udeleževal se je številnih mednarodnih srečanj, pogosto pa je bil tudi častni gost in predavatelj na ustanovah in univerzah po svetu. Za svoje politične, gospodarske in humanitarne dosežke ter osebni prispevek k uspešnemu prehodu in razvoju Slovenije v demokratično in gospodarsko stabilno državo, kot tudi k njenemu povezovanju v evropskem in mednarodnem prostoru, je prejel ugledne mednarodne nagrade.

Je avtor mnogih člankov, v katerih se je osredotočil na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla knjiga Moja resnica, v kateri je opisal razpad nekdanje Jugoslavije. V sodelovanju s številnimi strokovnjaki je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in odprl teme, ki so bile po njegovem ključnega pomena za prihodnost slovenske države.

Humanitarni predsednik

Leta 2006 je začel z mednarodno pobudo za humanitarno akcijo Svet za Darfur, ki so jo podprli ugledni svetovljani. Bil je tudi pobudnik projekta Sadeži družbe, s katerim želijo spodbuditi prostovoljno delo in sodelovanje med generacijami. Istega leta je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj, ki se zavzema za drugačno reševanje neravnotežij na svetu in nasprotuje stremenju za politično, gospodarsko in denarno močjo.

S knjigami je želel prebuditi zavest ljudi. Misli o življenju in zavedanju, ki jih lahko prebirajo tudi hrvaški bralci, so usmerjene k človeku, iskanju notranjega ravnotežja in miru, vzpostavljanju zavedanja o samem sebi in svetu. Nadgradnja so bile Zlate misli o življenju in zavedanju, knjiga Bistvo sveta pa je najprej izšla v nemščini, nato pa še v slovenščini. Njegove knjige so v Sloveniji dosegale sam vrh priljubljenosti, veliko zanimanja pa so požele tudi po svetu.

Bolezen ga je spremenila

Drnovšku so leta 1999 diagnosticirali raka na levi ledvici, zato so mu v Kliničnem centru Ljubljana odstranili ledvico. Leta 2001 so mu odkrili metastaze na pljučih, pozneje pa tudi na jetrih, so takrat sporočili z Urada predsednika. Kasneje je Drnovšek pojasnil, da je bil tumor, ki so ga operirali, zelo specifičen. ''Gre za kromofobni tumor, ki se redko razvije v metastaze. Če pa se razvije, ga sodobna medicina ne zna uspešno zdraviti, zato terapij nisem imel. Na občasnih slikanjih so bile sumljive točke na pljučih in jetrih včasih večje, včasih manjše,'' je dejal. Ko je sodobna medicina odpovedala, sem pomoč iskal v alternativi, je še povedal. Na slikanju je bil zadnjič leta 2005, ko se je izkazalo, da so se sumljive točke spet povečale. Od tedaj ni več sodeloval s sodobno medicino.

Po pomoč se je zatekel k strokovnjaku za alternativno medicino, Oskarju Keleminoviću. Keleminović je Drnovšku svetoval ''čiščenje'' s posebno prehrano. Drnovšek se je tedaj, poleg tega, da je postal vegetarjanec, spremenil tudi osebnostno - bolj kot s politiki se je začel družiti z ''navadnimi'' ljudmi. Nisem več človek, ki bi se potegoval za funkcije, nisem več ambiciozen egoist, je zatrjeval. Ukvarjam se s pozitivnimi dejavnostmi tako za Slovenijo kot za celotno človeštvo, je poudarjal. Takrat se je tudi odselil iz mondenih ljubljanskih Murgel v hišo v vas Zaplano, kjer je imel krušno peč, v kateri si je sam pekel kruh.

Alternativno zdravljenje je šlo marsikomu v nos. Upokojeni zdravnik Tine Velikonja je avgusta 2006 na primer napovedal, da Drnovšek ne bo dočakal leta 2007, če bo vztrajal na brezmesni dieti. ''Kar veliko si upa tale zdravnik, kajne? Lahko bi rekel, da si je vzel kar nekaj božjega vedenja, ko si upa dajati takšne napovedi. Kaj pa, če se Bog ne strinja z njim? Morda mu celo ni nič kaj všeč, da takle zdravnik posega v njegovo domeno?'' je takrat zapisal Drnovšek, ki je medijem na vprašanja o svojem zdravju odgovarjal kratko, a jedrnato: ''Odlično sem. Popolnoma zdrav sem. Rezultat je tukaj: nikoli v življenju še nisem bil tako zdrav kot sem zdaj''.

Predstavitev nezakonske hčerke

Januarja 2006 je priznal, da ima poleg sina Jaše, ki je plod ljubezni s takratno ženo Majdo (v poznih osemdesetih sta se ločila), še nezakonsko hči Nano Forte, ki se je rodila leta 1981. Torej še v času zakona s soprogo Majdo in ko je bil Jaša star dve leti. Nana je bila spočeta med kratkim razmerjem z Darinko Forte, ko sta bila z Drnovškom zaposlena v podjetju GIK Zagorje. Ob razkritju je povedal, da ''Nana, njegova hči, in on, njen očka, zaradi spleta okoliščin in usode več kot 23 let nista vedela drug za drugega''.

Artur – najbolj znan slovenski pes

Drnovšek je bil velik ljubitelj psov. Imel je kar tri pasje družabnike: rotvajlerja Lorda, ki ni dočakal visoke starosti, zvezdo predvolilne kampanje LDS, angleškega mastifa Arturja, ki je poginil aprila 2002, ko je bil star 10 let, nekaj mesecev po njegovi smrti pa je dobil Brodija, bolehnega kužka, ki je umrl oktobra 2006.

Glasno je zagovarjal pravice živali, tako da mu je celo filmska diva Brigitte Bardot, prav tako borka za blagor živali, izrekla zahvalo in naklonjenost. "Dokazujete, da se politik visokega položaja lahko vede kot človeško bitje," je zapisala v pismu, naslovljenem na Drnovška.

Skrb za planet

V času življenja je opozarjal tudi na klimatske spremembe. V novoletni poslanici leta 2006 je napovedal konec sveta v roku 20 let, če se ljudje ne spremenimo. ''Sprejmite enostavno življenje. Upam, da se bomo izognili katastrofi svetovnih razsežnosti,'' je pozval. ''Našo Zemljo bomo varovali, saj se bomo zavedali, da je samo ena in jo moramo ohraniti za vse prihodnje generacije. Ne bomo je več uničevali zaradi dobička, niti ne bomo pustili drugim, da to počno. Naš razvoj bo bolj uravnotežen in harmoničen. Človek, živali in narava bodo v sozvočju. Življenje bo res vredno življenja, in to za vsakogar,'' je poudaril.

Prekaljen politik, asket ali poduhovljeni posebnež? Vse to in še več je bil Janez Drnovšek, velik človek, ki je mnoge spodbudil k drugačnem razmišljanju. Imel je seveda tudi veliko nasprotnikov, ki so želeli spodkopati njegov ugled, češ da se sploh ne zaveda več, kaj govori. Morda je dandanes težko razumeti sočloveka, ki se preveč približa bistvu življenja. Najverjetneje bi ga v drugem življenjskem obdobju bolj razumeli. Jasno pa je, da sta Slovenija in svet z Drnovškovo smrtjo veliko izgubila.