"Da, čas je, da zadihamo svobodno; čas, da se otresemo preteklosti in njene blodne ideologije", je v nagovoru dejal škof Rode. (Foto: Slovenska škofovska konferenca)

Ob koncu šestdnevnega obiska ad limina apostolorum pri ustanovah Svetega sedeža so se slovenski škofje danes udeležili maše, ki jo je v baziliki svetega Petra vodil kardinal Franc Rode. Obiskali so tudi kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, katere prefekt je Rode, in mu predstavili življenje redovnic in redovnikov na Slovenskem.

Nagovor kardinala Rodeta

Kardinal Rode je v nagovoru udeležencem maše, med katerimi so bili tudi romarji iz Slovenije, dejal, da so Slovenci od nekdaj živeli dar katoliške vere z globoko predanostjo in junaško zvestobo, ki je prišla do izraza zlasti sredi 20. stoletja, med revolucijo in po njej. "To obdobje zločinov in nezvestobe, ki vse bolj prodira v narodovo zavest kot čas nasilja in smrti, je v nas pustilo ponižujoče sledove, ki jih moramo čim prej izbrisati iz našega mišljenja in ravnanja," je dejal Rode.

Omenil je strah, ki nekaterim otežuje javno priznavanje vere, moralno otopelost, zaradi katere si mnogi ne upajo javno zagovarjati etičnih načel, državljansko nezrelost, ki si ne upa misliti s svojo glavo, in hlapčevsko odvisnost od sredstev javnega obveščanja, ki jim ni za resnico, predvsem ko govorijo o Cerkvi.

Po mnenju Rodeta je potrebno spodbijati: "staro okorelo sektaško pojmovanje ločitve Cerkve". (Foto: POP TV)

"Da, čas je, da zadihamo svobodno; čas, da se otresemo preteklosti in njene blodne ideologije. Saj je vendar doživela poraz, ki mu ga ni para v zgodovini in ni sile, ki bi jo mogla znova priklicati v življenje. Naj izgine torej tudi iz naših refleksov in nam neha kratiti svobodo in greniti življenje“, je poudaril Rode.

Škof Rode je v svojem govoru povzel tudi besede papeža Benedikta XVI., ki je na četrtkovem srečanju slovenskim škofom dejal, da je temeljni izziv Cerkve na Slovenskem sekularizacija zahodnega kova, ki je drugačna in najbrž zahrbtnejša od marksistične. "Njene posledice nas ne morejo pustiti brezbrižne: nenasitno hlastanje za gmotnimi dobrinami, upadanje števila rojstev, rahlo zmanjševanje cerkvenega obiska, vse manjše zanimanje mladih za duhovniški in redovniški poklic. Temu moramo dodati še krizo družine, nespoštovanje spočetega življenja, visoko število samomorov in raznovrstne odvisnosti, ki so nam znane,“ je še dejal Rode.

Proti ločitvi Cerkve in države

Pereče vprašanje, ki ga je izpostavil Rode, je prav vprašanje verske vzgoje mladih in sploh religiozna izobrazba v naših šolah. "Ko seznanjamo tujce s stanjem v naši deželi, ne morejo verjeti, da na tem področju vlada taka zadrtost in navsezadnje takó očitno kršenje pravic staršev glede verske in moralne vzgoje njihovih otrok. Slovenska Cerkev s svojim molkom ne bi smela ustvarjati vtisa, da je stanje normalno in da je s to šolo vse v redu“.

V zvezi s tem in s še kakšnim vprašanjem je potrebno po njegovem mneju spodbijati: "staro okorelo sektaško pojmovanje ločitve Cerkve in države. Seveda smo za ločitev; a ne za sovražno ločitev, ki Cerkev izloča iz javnosti in jo potiska v zgolj zasebno sfero“, še meni.